Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sredozemlje in Slovenija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 
Ključne besede
Sredozemlje, Slovenija, Primorska, zgodovina, arheologija, filozofija, umetnostna zgodovina, antropologija, kontaktni prostori, mejnost, kulturna dediščina, ideologije, religije, migracije, prebivalstvo, ekonomija, politika, diplomacija, obveščevalne službe, nacije, narodi, medkulturnost, identitete.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  365 
2.  20000  dr. Jan Bednarich  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2006  66 
3.  16396  dr. Zvonko Bergant  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004  72 
4.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  502 
5.  20950  dr. Andrej Gaspari  Arheologija  Raziskovalec  2005 - 2006  406 
6.  20685  dr. Jure Gombač  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2004  364 
7.  02570  dr. Mitja Guštin  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  553 
8.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2007 - 2008  397 
9.  23175  dr. Stanko Kokole  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2004 - 2008  129 
10.  12709  dr. Andrina Komel  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2006  173 
11.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  217 
12.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  257 
13.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2004 - 2008  786 
14.  22355  dr. Sašo Poglajen  Arheologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  98 
15.  07029  dr. Drago B. Rotar  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2008  354 
16.  18054  dr. Lenart Škof  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  484 
17.  06910  dr. Verena Vidrih Perko  Arheologija  Raziskovalec  2004  443 
18.  21752  dr. Tomislav Vignjević  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2007 - 2008  492 
19.  22416  dr. Jonatan Vinkler  Literarne vede  Raziskovalec  2007 - 2008  325 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.578 
Povzetek
Zahodni slovenski prostor, predstavlja vsaj od antike pa vse do današnjih dni razgibano stičišče in prehodno območje med sredozemskim in srednjeevropskim, vzhodno in zahodno evropskim prostorom, med različnimi družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi, umetnostnimi, idejnimi in političnimi tokovi ter strukturami. Zaradi tega se ponuja proučevanju širokega spektra znanstvenih disciplin, ki se v njem srečujejo z nekaterimi zgodovinsko opredeljujočimi konstantami, kot so mejnost, politična in gospodarska tipološka kompleksnost, več- in medkulturnost, problematika identitete, migracije, prepletanje in součinkovanje večplastnih družbeno-gospodarskih in širših civilizacijskih vzorcev, vpletenost v mednarodna politična dogajanja. Glede starejše zgodovine bodo na arheološkem področju z interpretacijo virov prikazani kulturni in gospodarski stiki tega prostora s posameznimi mediteranskimi proizvodnimi središči.Večja pozornost bo usmerjena v preučevanje gospodarskih gibanj in družbenega demografskega razvoja v raziskavah obdobja od srednjega veka dalje, saj so bili gospodarski in družbeni aspekti tega prostora zanemarjeni v primerjavi s političnimi. Posebno področje, ki kronološko pokriva celotno zgodovino primorskega prostora, je zgodovina prebivalstva. Ugotavljanje in opredeljevanje ekonomskega in demografskega sistema bosta dobri podlagi za znanstveno primerljivost in umeščanje obravnavanega prostora v okvir evropskega dogajanja vse do danes. Prispevek k tej civilizacijsko-kulturni podobi zahodne Slovenije bo tudi evidentiranje, preučevanje in raziskovanje različnih vidikov bivanjske materialne kulture, pa tudi raziskovanje nastanka in vloge elit v tem prostoru od 16. do 20. stoletja. Glede na zgodovinsko razgibanost obravnavanega prostora bo projekt posvetil pažnjo tudi zgodovini miselnosti v socialni, ideološki, etnično-nacionalni in najširši kulturni perspektivi ter vplivom, ki so v teku časa sooblikovali mentaliteto družbe. Zgodovina miselnosti in mentalitet, načina življenja in dojemanja sveta, vprašanja kulturne identitete in njenih zgodovinskih izraznih oblik, ki so nedvomno doživela temeljne spremembe v obdobju razsvetljenstva, so v ospredju antropološko-filozofskih raziskav. Filozofska govorica pa je zakladnica temeljnih plasti in smiselnih okrožij, ki jih je sleherna kultura izoblikovala v svoji notranjosti in v stiku s sosedstvom. Izhodišče raziskave bo predstavljala filozofska analiza ključnih duhovno-zgodovinskih vidikov oblikovanja evropske humanosti in njihovega vpliva na sedanjost. Podobo interdisciplinarnega znanstvenega raziskovanja slovenskega Primorja zaokrožujejo umetnostno-zgodovinske raziskave, ki se lepo navezujejo na miselnost in materialni izraz idej ter pogledov na življenje. Pri politični zgodovini primorskega prostora je temeljni cilj raziskave ovrednotenje historičnih osnov slovenske zunanje politike v srednjeevropskem in sredozemskem prostoru. V obdobju novejše zgodovine je za ta prostor značilno soočanje z vsemi ključnimi velikimi evropskimi ideologijami. Gre za pojav italijanskega fašizma, političnega katolicizma in liberalizma v času med obema vojnama, nemškega nacizma v času druge vojne in politične aplikacije marksizma v času po njej. Po priključitvi mesta Trst k Italiji je prišlo v slovenskem Primorju do posebnih oblik transformacije. Raziskava bo zato usmerjena v odnos novih oblasti do istrske populacije, na odnose med "staroselskim"prebivalstvom in prišleki iz Slovenije in drugih republik Jugoslavije, vpliv novih političnih in demografskih kostelacij na medsebojne odnose, na doživljanje meje itd.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je obravnaval istrski in primorski prostor kot eno od izrazitejših evropskih kulturnih in gospodarskih stičišč vse od najstarejših zgodovinskih obdobij dalje. Javnosti je bil za ta in potencialno tudi za druga podobna območja v stiku predstavljen tako znanstveni kakor tudi družbeno-aplikativni in razvojni vidik raziskav. Pestrost raziskovanih vsebin in zastavljenih problemov je omogočila izoblikovanje konceptualnih in metodoloških pristopov k analizam in interpretacijam, ki presegajo raven lokalne in nacionalne zgodovine. Slednje je še vedno ena izmed temeljnih pomanjkljivosti slovenske historiografije napram mednarodnim znanstveno-raziskovalnim tokovom. Prednost opravljenih raziskav je v podpiranju interdisciplinarne povezanosti humanističnih in družboslovnih ved, ki omogoča razvijanje novih metodoloških modelov ter poznavanje epistemičnih prijemov in družbeno-kritičnih misli. Zlasti je to pri zgodovinopisnih raziskavah razvidno iz komparativnega pristopa k študiji totalitarizmov 20. stoletja v jugoslovanskem prostoru, mikroštudije identitet v Istri na podlagi ustnih pričevanj, uporabi metodoloških prijemov gospodarske, socialne in demografske zgodovine zlasti na območju Trsta z zaledjem, Istre in Krasa. Poglavitne teme na področju filozofske in antropološke interpretacije pa so zajemale medkulturno filozofijo, etiko, sodobno družbeno in politično filozofijo, postkolonialne študije, sodobno antropologijo razvoja (odnos med razvitim Severom in nerazvitim Jugom), antropologijo in zgodovino religij ter njihov odnos do omenjenih tematik. Umetnostno-zgodovinske raziskave so se navezovale na miselnost in materialni izraz idej ter pogledov na življenje v sredozemskem prostoru, zlasti na primeru vloge antične dediščine in mitološke motivike na spomenikih obalnih, pa tudi bližnjih celinskih urbanih centrih severnega in srednjega Jadrana ter analize ikonografije mrtvaškega plesa v Bermu in Hrastovljah. V okviru arheoloških raziskav so bile opravljene mednarodno primerljive topografske analize in podvodne arheološke raziskave v strugah slovenskih rek. Za poznavanje zgodnje poselitve Slovanov, pa so izjemnega pomena arheološka izkopavanja na trasi avtoceste v Prekmurju. Nadaljnje multidisciplinarne in interdisciplinarne raziskave tega območja so nujne, smoter programske skupine pa je stremeti k njihovi čim večji mednarodni primerljivosti na vseh ravneh. S tem namenom se vse intenzivneje znanstveno povezujemo z Italijani, Hrvati, Nemci, Avstrijci, Francozi, Američani in drugimi. Te znanstvene izmenjave in medsebojno plemenitenje raziskovalnih šol prispevajo k prepoznavnosti slovenskega znanstvenega dela v tujini in njegov prispevek k posameznim strokam ter tematskim študijem. Znanstvena analiza teh tem je za vsakega znanstvenika – ne glede od kot prihaja – izziv, kar nam kažejo tudi naši vse pogostejši stiki z institucijami po Evropi in svetu.
Pomen za razvoj Slovenije
Program dela programske skupine je obravnaval temeljna vprašanja slovenske zgodovine, ki zadevajo pretekla dogajanja na slovenski zahodni meji. Znanstvena analiza teh vprašanj in uporaba primerjalnega pristopa imata velik pomen za razumevanje slovenske nacionalne in kulturne identitete kot tudi za njeno umeščenost v evropsko identiteto. V raziskovalnem programu smo želeli presegati meje Slovenije in še posebej izpostaviti etnične in nacionalne stike na slovenski zahodni meji. S proučevanjem prepletanja slovenskih in italijanskih političnih elementov v 19. in 20. stoletju smo postavili v novo luč nekatere dogodke iz skupne slovensko-italijanske preteklosti. V ta namen smo v raziskovalni program vključili sodelavce iz slovenskega zamejstva v Italiji in s tem pomembno odprli slovenski kulturni in znanstveni prostor. V raziskovalnem programu smo posvetili veliko pozornost preučevanju elementov »zgodovinske regionalnosti« Primorske, kar predstavlja prispevek k nadaljnjemu razvijanju konceptov regionalizacije in regionalnega razvoja v Sloveniji. Program je analiziral sistem gospodarskih, političnih, demografskih in kulturnih odnosov, prepletanj in součinkovanj v prostoru, ki je od nekdaj in še danes čezmejen. Na področju gospodarske, socialne in demografske zgodovine smo z inovativnimi raziskavami želeli razširiti spoznanja o gospodarskih, socialnih ter demografskih tokovih na tem prostoru od srednjega veka naprej. Te zgodovinske raziskave smo dopolnjevali s sodobnimi filozofskimi in antropološkimi interpretacijami o aktualnih družbenih vprašanjih znotraj širšega mediteranskega prostora. Prav tako so tudi umetnostno-zgodovinske raziskave, ki so se osredotočile na sredozemsko dediščino, prisotno v primorskem prostoru, pomembno prispevale k znanstvenemu spoznanjem o različnih oblikah kulturne ustvarjalnosti v tem prostoru. Zato so ob odpiranju in pomikanju evropskih meja naše raziskave Primorske kot prehodnega območja med Sredozemljem in Srednjo Evropo ter med Vzhodno in Zahodno Evropo od nacionalnega pomena za razumevanje sedanjega in prihodnjega geopolitičnega položaj Slovenije. Raziskave so temeljile na tesnem skupinskem delu več vrst strokovnjakov in kombinaciji klasičnih in modernih tehnoloških znanosti, GIS, naravoslovne analize, izkoriščanje digitalnih tehnologij v humanistiki, zlasti pri nedestruktivnih raziskavah prazgodovinskih najdišč, podvodni arheologiji itd. Z usmerjanjem v študij zgornjejadranskega kulturnega prostora, s poznavanjem jezikov ter vpetostjo v nove znanstvene paradigme in tehnologije smo si želeli zagotoviti prednost v znanstvenem svetu v Sloveniji in mesto v mednarodnih projektih. Rezultati dela programske skupine so se neposredno vključevali v izobraževalni proces na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem (ter tudi na drugih univerzah), in sicer tako v obliki novih vsebin kakor v obliki novega učnega gradiva, saj so da vsi člani programske skupine bili vključeni v pedagoški proces.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno