Projekti / Programi
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
severni Jadran, mejnost, stik, Primorska, zahodna Slovenija, Mediteran
Raziskovalci (23)
Organizacije (1)
Povzetek
Program Sredozemlje in Slovenija bo namenjen nadaljevanju raziskav, povezanih s primorsko obmejnostjo, ki jo predstavlja prepletanje sredozemskih in srednjeevropskih družbenih in gospodarskih sistemov ter institucij, različnih ureditev in strukturnih značilnostih primorskih mest, družbenih in produkcijskih razmerij, pravnih sistemov ter druge razlike, ki so na eni strani vodile v vzajemno oplajanje kultur, a tudi v antagonizme in posledično socialne, medetnične in mednacionalne konflikte.
Analizirane bodo politične, socialne in demografske spremembe prostora mejne regije v 'dolgem trajanju' od antike do najnovejše zgodovine. Pri tem bo analizirana večplastna odvisnost prostora od vrste (gospodarskih, demografskih, socialnih idr.) politik in radikalnih političnih sprememb, ki jih je bil prostor deležen, vendar pa ta vprašanja ne bodo osvetljena le z vidika političnega in diplomatskega spreminjanja meja, pač pa tudi v gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno-civilizacijskem smislu.
V ta sklop sodijo na eni strani analize arhitekturnih ostankov in materialne kulture, ki bodo omogočile rekonstrukcije poselitve ter definiranje širših zgodovinskih in ekonomskih procesov na območju severnega Jadrana. Na drugi strani se bodo raziskave posvečale socialni in kulturni zgodovini mestnih institucij v obravnavanem prostoru, vprašanjem socialnega discipliniranja in nadzora, krizam in upravljanju s krizami, reševanju socialnih vprašanj vse do vzpostavljanja socialnih politik, ter drugim vidikom družbenega življenja v primorski preteklosti.
Raziskave iz novejše zgodovine bodo združevale preučevanje totalitarnih in avtoritarnih ideologij (obmejni fašizem, obmejni socializem) ter režimov na Primorskem, mednarodnih dimenzij političnega in vojaškega delovanja partizanskega gibanja na Primorskem, ter preoblikovanja družbenega tkiva zaradi političnih sprememb, pri čemer bo opazovan tudi fenomen repopulacije obalnega prostora in formiranja nove družbene stvarnosti, raziskovalci pa bodo obravnavali tudi ključna vprašanja razdeljenega spomina v obmejnem prostoru.
V okviru programa bo potekalo nadaljevanje sistematičnega evidentiranja in zbiranja gradiva različnih tipologij v slovenskih in tujih arhivih, obenem pa tudi nadgrajevanje in dopolnjevanje obstoječih podatkovnih baz, ki bodo služile kot podlaga za historičnodemografske in socialnozgodovinske raziskave. Posebna pozornost bo posvečena tudi gradivu, ki omogoča povsem novo obravnavo tudi najobčutljivejših tem zgodovine skupnega prostora, obenem pa si bo programska skupina prizadevala k preseganju nacionalno-centrirane historiografije in za uvajanje komparativnega in transnacionalnega pristopa ter t.i. 'histoire croisée’. Poleg tega bodo v metodološkem smislu uporabljene tako kvantitativne analize kot kvalitativno branje zgodovinskega gradiva z vzajemnim križanjem podatkov, hkrati pa bodo raziskave usmerjene izrazito komparativno, s posebnim poudarkom na odnose med centrom in perifernimi - mejnimi območji.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenski historiografiji je, predvsem ko analiziramo zgodovinopisne sinteze in učbenike, ki imajo ključen vpliv na oblikovanje kolektivne memorije, premalo upoštevano dejstvo, da je bil slovenski prostor skozi stoletja izrazito obmejno območje, saj se na njem mejnost in meja pojavljata kot zgodovinska stalnica na zelo večplastnih ravneh. Stik med Mediteranom, Srednjo Evropo in Balkanom, predstavlja tudi stik med slovanskim, germanskim, romanskim in ugrofinskim svetom, velik pa je bil vpliv tudi Osmanskega cesarstva. Na tem območju so se državne meje in posledično tudi politični in pravni sistemi nenehno spreminjali. Meja in mejnost so namreč vse do danes prisotna ne le v politični obliki (to je v različni državni in upravni pripadnosti) ampak tudi v najširšem institucionalnem, gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno-civilizacijskem smislu. Kot je to značilno za obmejna periferna območja, je tudi za zahodni slovenski prostor značilno, da je bil vseskozi etnično pluralen oz. večkulturen, kar je po mnenju projektne skupine ključen dejavnik pri formiranju in ohranjanju slovenske etnične identitete.
Programska skupina bo z analizo večplastne vloge stičišča, ki ga predstavlja slovenski primorski prostor in širša regija, opozorila na večplastno zgodovino relativno majhnega prostora, ki pa nudi raziskovalcem velike raziskovalne možnosti. Poseben pomen za znanost predstavljati kontinuirano analitično zajemanje iz obdobij, ki segajo od antike oziroma grške in rimske prisotnosti v prostoru, do obdobja selitev v poznem rimskem imperiju, naselitve Slovanov, zgodovine slovansko-romanske meje, zgodovine stika med Benetkami in Bizancem v tem prostoru in vprašanj renesanse. Novejša zgodovina se začenja z vzponom nacionalnih gibanj in nacionalnih ideologij v prostoru. Posebnega pomena so raziskave, ki se ukvarjajo s kulturnim in ekonomskim razvojem mest Trst, Koper in Gorica ter njihovih relacij z zaledjem. Poleg že omenjenih področij “stika” je posebnega pomena soočanje treh velikih evropskih ideologij dvajsetega stoletja, ki se v tem prostoru prepletajo v kompleksno obdobje specifik prve in druge svetovne vojne. To se izteka v povojno dogajanja, čas hladne vojne s specifičnimi vlogami mest (Trst, Koper, itd.) in seže vse do vprašanja recipročnosti pri obravnavanju manjšin na eni in drugi strani meje.
Zaradi nezadostne raziskanosti predstavlja v mednarodnem znanstvenem polju belo liso, zato si mnoge mednarodne znanstvene skupnosti prizadevajo za pridobitev primata raziskovanj na obravnavanem področju.
Rezultati programskega dela bodo tako zapolnili vrzel raziskovalnega področja v Sloveniji in v mednarodnem okolju. K raziskovalnim vprašanjem pristopamo z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in globalnimi aspekti družbenega življenja. Še posebej nas zanimajo povezave med omenjenimi štirimi ravnmi. Verjamemo, da bo na tak način program oral novo znanstveno podlago in tako imel pomembno vrednost za akademsko skupnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje zgodovine prostora, kjer se soočajo različne nacionalne identitete je ključno tudi za bolj učinkovito čezmejno integracijo. Skozi obravnavani prostor so namreč v preteklosti tekle ostre kulturne, ideološke in politične ločnice, mnoge izmed njih pa se v sedanjem času reproducirajo ali celo ustvarjajo na novo. Brez poglobljenih raziskav ozadja stereotipov in simbolnih značilnosti izključujočih nacionalnih naracij, ki kljub politični in ekonomski integraciji še vedno predstavljajo oviro pri komunikaciji in sodelovanju med sosednjimi narodi. Zato bodo raziskave koristne pri načrtovanju šolskega pouka zgodovine in obšolskih dejavnosti tako v Sloveniji kot v zamejskem prostoru v Italiji, saj bo pri našem delu posebej izpostavljen pomen varstva narodnih manjšin in nujnosti medkulturnega dialoga.
Osnovni pomen raziskovalnega dela programske skupine za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije je boljše razumevanje historičnih procesov, ki pogojujejo specifičnost in kompleksnost zahodnega slovenskega prostora. Z raziskovanjem in razumevanjem teh procesov želimo dvigniti raven poznavanja tega prostora tako v slovenskem kot evropskem kontekstu in posledično prispevati h krepitvi njegovih razvojnih potencialov. V tem oziru želimo prispevati k poznavanju, tipologiji in evalvaciji kulturne dediščine in njenega ohranjanja. Rezultati raziskovalnega dela bodo na voljo vsem javnim ustanovam pri vodenju družbeno-ekonomskega razvoja ter pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine. Poleg tega bodo raziskovalni rezultati pomenili osnovo za pripravo projektov za koriščenje strukturnih sredstev EU in razvoj inovativnih turističnih produktov. V zvezi s tem ima UP ZRS kot nosilec ali partner pri projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, aplikativnih projektih za različna ministrstva, lokalne skupnosti in gospodarske družbe že veliko izkušenj, s tovrstnimi aktivnostmi pa namerava nadaljevati tudi v okviru evropskega raziskovalnega programa za raziskave in inovacije Horizont 2020.
Sodelujoči raziskovalci bodo na eni strani prenašali vsebinske, teoretske in metodološke novosti v študijski proces na UP FHŠ v Kopru, kjer delujejo na vseh stopnjah študijskih programov, na drugi strani pa prek znanstvenih konferenc in vabljenih predavanj seznanjali tudi tujo strokovno javnost. Na takšen način bi poskrbeli za promocijo slovenske znanosti v tujini, pri čemer bi se oprli na aktivno sodelovanje s tujimi raziskovalnimi institucijami v ZDA, Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Italiji idr. in mednarodnimi založbami, kjer člani programske skupine objavljajo svoja znanstvena dela v tujih jezikih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
