Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sredozemlje in Slovenija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H3   Humanistične vede  H3  

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Sredozemlje, Slovenija, Primorska, zgodovina, arheologija, filozofija, umetnostna zgodovina, antropologija, kontaktni prostori, mejnost, kulturna dediščina, ideologije, religije, migracije, prebivalstvo, ekonomija, politika, diplomacija, obveščevalne službe, nacije, narodi, medkulturnost, identitete.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (31)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2013  365 
2.  32124  dr. Ines Beguš  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  47 
3.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2011 - 2014  82 
4.  25975  dr. Jadranka Cergol  Literarne vede  Raziskovalec  2012  225 
5.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2014  175 
6.  10756  Peter Čerče  Arheologija  Tehnični sodelavec  2014  45 
7.  10728  dr. Darko Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  502 
8.  32129  dr. Meliha Fajić  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  14 
9.  33310  dr. Tilen Glavina  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  30 
10.  35489  dr. Manca Grgić Renko  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  146 
11.  02570  dr. Mitja Guštin  Arheologija  Raziskovalec  2009 - 2014  553 
12.  25576  dr. Katja Hrobat Virloget  Etnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  435 
13.  17057  dr. Aleksej Kalc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2013  397 
14.  24576  dr. Boris Kavur  Arheologija  Raziskovalec  2009 - 2013  380 
15.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  338 
16.  23175  dr. Stanko Kokole  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2013  129 
17.  23936  Patricia Kompara    Tehnični sodelavec  2014 
18.  34519  dr. Tina Kompare  Humanistika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  28 
19.  33311  dr. Miha Kosmač  Humanistika  Raziskovalec  2010 - 2014  57 
20.  26159  dr. Krištof Jacek Kozak  Literarne vede  Raziskovalec  2011 - 2012  292 
21.  34515  dr. Urška Lampe  Humanistika  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  50 
22.  25029  dr. Irena Lazar  Arheologija  Raziskovalec  2009 - 2014  450 
23.  24014  dr. Aleksander Panjek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  217 
24.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  255 
25.  32128  Vesna Pintarič Kocuvan  Arheologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012 
26.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2009 - 2014  786 
27.  30859  dr. Jure Ramšak  Zgodovinopisje  Raziskovalec začetnik  2014  111 
28.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2014  145 
29.  26260  dr. Alenka Tomaž  Arheologija  Raziskovalec  2014  158 
30.  34513  Erik Toth  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  22 
31.  21752  dr. Tomislav Vignjević  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2009 - 2014  491 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.563 
Povzetek
Zahodni slovenski prostor, predstavlja vsaj od antike pa vse do današnjih dni razgibano stičišče in prehodno območje med sredozemskim in srednjeevropskim, vzhodno in zahodno evropskim prostorom, med različnimi družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi, umetnostnimi, idejnimi in političnimi tokovi ter strukturami. Zaradi tega se ponuja proučevanju širokega spektra znanstvenih disciplin, ki se v njem srečujejo z nekaterimi zgodovinsko opredeljujočimi konstantami, kot so mejnost, politična in gospodarska tipološka kompleksnost, več- in medkulturnost, problematika identitete, migracije, prepletanje in součinkovanje večplastnih družbeno-gospodarskih in širših civilizacijskih vzorcev, vpletenost v mednarodna politična dogajanja. Glede starejše zgodovine bodo na arheološkem področju z interpretacijo virov prikazani kulturni in gospodarski stiki tega prostora s posameznimi mediteranskimi proizvodnimi središči.Večja pozornost bo usmerjena v preučevanje gospodarskih gibanj in družbenega demografskega razvoja v raziskavah obdobja od srednjega veka dalje, saj so bili gospodarski in družbeni aspekti tega prostora zanemarjeni v primerjavi s političnimi. Posebno področje, ki kronološko pokriva celotno zgodovino primorskega prostora, je zgodovina prebivalstva. Ugotavljanje in opredeljevanje ekonomskega in demografskega sistema bosta dobri podlagi za znanstveno primerljivost in umeščanje obravnavanega prostora v okvir evropskega dogajanja vse do danes. Prispevek k tej civilizacijsko-kulturni podobi zahodne Slovenije bo tudi evidentiranje, preučevanje in raziskovanje različnih vidikov bivanjske materialne kulture, pa tudi raziskovanje nastanka in vloge elit v tem prostoru od 16. do 20. stoletja. Glede na zgodovinsko razgibanost obravnavanega prostora bo projekt posvetil pažnjo tudi zgodovini miselnosti v socialni, ideološki, etnično-nacionalni in najširši kulturni perspektivi ter vplivom, ki so v teku časa sooblikovali mentaliteto družbe. Zgodovina miselnosti in mentalitet, načina življenja in dojemanja sveta, vprašanja kulturne identitete in njenih zgodovinskih izraznih oblik, ki so nedvomno doživela temeljne spremembe v obdobju razsvetljenstva, so v ospredju antropološko-filozofskih raziskav. Filozofska govorica pa je zakladnica temeljnih plasti in smiselnih okrožij, ki jih je sleherna kultura izoblikovala v svoji notranjosti in v stiku s sosedstvom. Izhodišče raziskave bo predstavljala filozofska analiza ključnih duhovno-zgodovinskih vidikov oblikovanja evropske humanosti in njihovega vpliva na sedanjost. Podobo interdisciplinarnega znanstvenega raziskovanja slovenskega Primorja zaokrožujejo umetnostno-zgodovinske raziskave, ki se lepo navezujejo na miselnost in materialni izraz idej ter pogledov na življenje. Pri politični zgodovini primorskega prostora je temeljni cilj raziskave ovrednotenje historičnih osnov slovenske zunanje politike v srednjeevropskem in sredozemskem prostoru. V obdobju novejše zgodovine je za ta prostor značilno soočanje z vsemi ključnimi velikimi evropskimi ideologijami. Gre za pojav italijanskega fašizma, političnega katolicizma in liberalizma v času med obema vojnama, nemškega nacizma v času druge vojne in politične aplikacije marksizma v času po njej. Po priključitvi mesta Trst k Italiji je prišlo v slovenskem Primorju do posebnih oblik transformacije. Raziskava bo zato usmerjena v odnos novih oblasti do istrske populacije, na odnose med "staroselskim"prebivalstvom in prišleki iz Slovenije in drugih republik Jugoslavije, vpliv novih političnih in demografskih kostelacij na medsebojne odnose, na doživljanje meje itd.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenski historiografiji je, ob pregledu besedil, ki imajo ključen vpliv na oblikovanje kolektivnega spomina, premalo upoštevano dejstvo, da je bil slovenski prostor skozi stoletja izrazito obmejno območje, saj se na njem mejnost in meja pojavljata kot zgodovinska stalnica na več ravneh. Stik med Mediteranom, srednjo Evropo in Balkanom predstavlja tudi stik med slovanskim, germanskim, romanskim in ugrofinskim svetom, velik pa je bil tudi vpliv bližine Osmanskega cesarstva. Na tem območju so se državne meje in posledično oblastniki nenehno spreminjali. Meja in mejnost so namreč vse do danes prisotni ne le v politični obliki (to je v različni državni ali upravni pripadnosti) ampak tudi v najširšem institucionalnem, gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno-civilizacijskem smislu. Kot je to značilno za obmejna periferna območja, je tudi za zahodni slovenski prostor značilno, da je bil vseskozi etnično pluralen oz. večkulturen, kar je po mnenju projektne skupine ključen dejavnik pri formiranju in ohranjanju slovenske etnične in kulturne identitete. Programska skupina je z analizo večplastne vloge stičišča, ki ga predstavlja slovenski primorski prostor in širša regija, opozorila na večplastno zgodovino relativno majhnega prostora, ki pa nudi velike raziskovalne možnosti. Poseben pomen za znanost predstavlja kontinuirano analitično zajemanje iz obdobij, ki segajo od antike oziroma grške in rimske prisotnosti v prostoru, do obdobja selitev narodov, naselitve Slovanov, zgodovine slovansko-romanske meje, zgodovine stika med Benetkami in Bizancem v tem prostoru in vprašanj srednjeveške zgodovine, renesanse, zgodovine zgodnjega novega veka. Novejša zgodovina sega od Ilirskih provinc, vse do vzpona nacionalnih gibanj in nacionalnih ideologij v prostoru. Posebnega pomena so raziskave, ki se ukvarjajo z razvojem mest Trst, Koper in Gorica ter njihovih relacij z zaledjem. Posebnega pomena je brez dvoma tudi raziskovanje specifik prve svetovne vojne v tem prostoru. Poleg že omenjenih področij “stika” je v ospredju soočanje treh velikih evropskih ideologij 20. stoletja, ki se v tem prostoru prepletajo v kompleksno obdobje druge svetovne vojne. To se izteka v povojno dogajanja, čas hladne vojne s specifičnimi vlogami mest (Trst, Koper, itd.) in seže vse do vprašanja recipročnosti pri obravnavanju manjšin na eni in drugi strani meje. Zaradi nezadostne raziskanosti so ta vprašanja dolgo predstavljala v mednarodnem znanstvenem polju belo liso, zato si mnoge mednarodne znanstvene skupnosti prizadevajo za pridobitev primata raziskovanj na obravnavanem področju. Rezultati programskega dela zato zapolnjujejo vrzel raziskovalnega področja v Sloveniji in v mednarodnem okolju. K raziskovalnim vprašanjem člani programske skupine pristopajo z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in globalnimi aspekti družbenega življenja, še posebej pa opazujejo povezave med omenjenimi štirimi ravnmi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje zgodovine prostora, kjer se soočajo različne nacionalne identitete, je ključno za bolj učinkovito čezmejno integracijo. Skozi obravnavani prostor so namreč v preteklosti tekle ostre kulturne, ideološke in politične ločnice, mnoge med njimi pa se v sedanjem času reproducirajo ali celo ustvarjajo na novo. Brez poglobljenih raziskav ozadja stereotipov in simbolnih značilnosti izključujočih nacionalnih naracij, ki kljub politični in ekonomski integraciji še vedno predstavljajo oviro pri sodelovanju med sosednjimi narodi, si namreč ni mogoče predstavljati učinkovitega sporazumevanje na najširši družbeni ravni. V tem kontekstu so bile raziskave koristne za načrtovanje učnih vsebin pri pouku zgodovine in obšolskih dejavnosti tako v Sloveniji kot v zamejskem prostoru v Italiji, saj je pri raziskavah posebej izpostavljen pomen varstva narodnih manjšin in pomen medkulturnega dialoga. Osnovni pomen raziskovalnega dela programske skupine za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije je boljše razumevanje historičnih procesov, ki pogojujejo specifičnost in kompleksnost zahodnega slovenskega prostora. Z raziskovanjem in razumevanjem teh procesov se dviguje raven poznavanja tega prostora tako v slovenskem kot evropskem kontekstu, kar prispeva h krepitvi njegovih razvojnih potencialov. V tem oziru je delo v okviru programa prispevalo k poznavanju, tipologiji in evalvaciji kulturne dediščine in njenega ohranjanja. Rezultati raziskovalnega dela so na voljo vsem javnim ustanovam pri vodenju družbeno-ekonomskega razvoja ter pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine. Poleg tega raziskovalni rezultati pomenijo osnovo za pripravo projektov za koriščenje strukturnih sredstev EU in razvoj inovativnih turističnih produktov, tako pri projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, aplikativnih projektih za lokalne skupnosti in gospodarske družbe, ter v okviru evropskega raziskovalnega programa za raziskave in inovacije Horizont 2020. Sodelujoči raziskovalci na eni strani prenašajo vsebinske, teoretske in metodološke novosti v študijski proces na UP FHŠ v Kopru, kjer delujejo na vseh stopnjah študijskih programov, na drugi strani pa prek znanstvenih konferenc in vabljenih predavanj seznanjajo tudi domačo zainteresirano javnost (predavanja v okviru domoznanskih oddelkov knjižnic in drugih ustanov) in tujo strokovno javnost. S sodelovnjem na tujih znanstvenih konferencah se prispeva k promociji slovenske znanosti v tujini, projektna skupina pa ima manjše znanstvene projekte z raziskovalnimi institucijami v ZDA, Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Italiji idr. in mednarodnimi založbami, kjer člani programske skupine redno objavljajo svoja znanstvena dela v tujih jezikih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno