Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H3 |
Humanistične vede |
H3 |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Sredozemlje, Slovenija, Primorska, zgodovina, arheologija, filozofija, umetnostna zgodovina, antropologija, kontaktni prostori, mejnost, kulturna dediščina, ideologije, religije, migracije, prebivalstvo, ekonomija, politika, diplomacija, obveščevalne službe, nacije, narodi, medkulturnost, identitete.
Raziskovalci (31)
Organizacije (1)
Povzetek
Zahodni slovenski prostor, predstavlja vsaj od antike pa vse do današnjih dni razgibano stičišče in prehodno območje med sredozemskim in srednjeevropskim, vzhodno in zahodno evropskim prostorom, med različnimi družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi, umetnostnimi, idejnimi in političnimi tokovi ter strukturami. Zaradi tega se ponuja proučevanju širokega spektra znanstvenih disciplin, ki se v njem srečujejo z nekaterimi zgodovinsko opredeljujočimi konstantami, kot so mejnost, politična in gospodarska tipološka kompleksnost, več- in medkulturnost, problematika identitete, migracije, prepletanje in součinkovanje večplastnih družbeno-gospodarskih in širših civilizacijskih vzorcev, vpletenost v mednarodna politična dogajanja.
Glede starejše zgodovine bodo na arheološkem področju z interpretacijo virov prikazani kulturni in gospodarski stiki tega prostora s posameznimi mediteranskimi proizvodnimi središči.Večja pozornost bo usmerjena v preučevanje gospodarskih gibanj in družbenega demografskega razvoja v raziskavah obdobja od srednjega veka dalje, saj so bili gospodarski in družbeni aspekti tega prostora zanemarjeni v primerjavi s političnimi.
Posebno področje, ki kronološko pokriva celotno zgodovino primorskega prostora, je zgodovina prebivalstva. Ugotavljanje in opredeljevanje ekonomskega in demografskega sistema bosta dobri podlagi za znanstveno primerljivost in umeščanje obravnavanega prostora v okvir evropskega dogajanja vse do danes.
Prispevek k tej civilizacijsko-kulturni podobi zahodne Slovenije bo tudi evidentiranje, preučevanje in raziskovanje različnih vidikov bivanjske materialne kulture, pa tudi raziskovanje nastanka in vloge elit v tem prostoru od 16. do 20. stoletja. Glede na zgodovinsko razgibanost obravnavanega prostora bo projekt posvetil pažnjo tudi zgodovini miselnosti v socialni, ideološki, etnično-nacionalni in najširši kulturni perspektivi ter vplivom, ki so v teku časa sooblikovali mentaliteto družbe.
Zgodovina miselnosti in mentalitet, načina življenja in dojemanja sveta, vprašanja kulturne identitete in njenih zgodovinskih izraznih oblik, ki so nedvomno doživela temeljne spremembe v obdobju razsvetljenstva, so v ospredju antropološko-filozofskih raziskav.
Filozofska govorica pa je zakladnica temeljnih plasti in smiselnih okrožij, ki jih je sleherna kultura izoblikovala v svoji notranjosti in v stiku s sosedstvom. Izhodišče raziskave bo predstavljala filozofska analiza ključnih duhovno-zgodovinskih vidikov oblikovanja evropske humanosti in njihovega vpliva na sedanjost.
Podobo interdisciplinarnega znanstvenega raziskovanja slovenskega Primorja zaokrožujejo umetnostno-zgodovinske raziskave, ki se lepo navezujejo na miselnost in materialni izraz idej ter pogledov na življenje.
Pri politični zgodovini primorskega prostora je temeljni cilj raziskave ovrednotenje historičnih osnov slovenske zunanje politike v srednjeevropskem in sredozemskem prostoru. V obdobju novejše zgodovine je za ta prostor značilno soočanje z vsemi ključnimi velikimi evropskimi ideologijami. Gre za pojav italijanskega fašizma, političnega katolicizma in liberalizma v času med obema vojnama, nemškega nacizma v času druge vojne in politične aplikacije marksizma v času po njej.
Po priključitvi mesta Trst k Italiji je prišlo v slovenskem Primorju do posebnih oblik transformacije. Raziskava bo zato usmerjena v odnos novih oblasti do istrske populacije, na odnose med "staroselskim"prebivalstvom in prišleki iz Slovenije in drugih republik Jugoslavije, vpliv novih političnih in demografskih kostelacij na medsebojne odnose, na doživljanje meje itd.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenski historiografiji je, ob pregledu besedil, ki imajo ključen vpliv na oblikovanje kolektivnega spomina, premalo upoštevano dejstvo, da je bil slovenski prostor skozi stoletja izrazito obmejno območje, saj se na njem mejnost in meja pojavljata kot zgodovinska stalnica na več ravneh. Stik med Mediteranom, srednjo Evropo in Balkanom predstavlja tudi stik med slovanskim, germanskim, romanskim in ugrofinskim svetom, velik pa je bil tudi vpliv bližine Osmanskega cesarstva. Na tem območju so se državne meje in posledično oblastniki nenehno spreminjali. Meja in mejnost so namreč vse do danes prisotni ne le v politični obliki (to je v različni državni ali upravni pripadnosti) ampak tudi v najširšem institucionalnem, gospodarskem, družbenem, etničnem in nasploh kulturno-civilizacijskem smislu. Kot je to značilno za obmejna periferna območja, je tudi za zahodni slovenski prostor značilno, da je bil vseskozi etnično pluralen oz. večkulturen, kar je po mnenju projektne skupine ključen dejavnik pri formiranju in ohranjanju slovenske etnične in kulturne identitete. Programska skupina je z analizo večplastne vloge stičišča, ki ga predstavlja slovenski primorski prostor in širša regija, opozorila na večplastno zgodovino relativno majhnega prostora, ki pa nudi velike raziskovalne možnosti. Poseben pomen za znanost predstavlja kontinuirano analitično zajemanje iz obdobij, ki segajo od antike oziroma grške in rimske prisotnosti v prostoru, do obdobja selitev narodov, naselitve Slovanov, zgodovine slovansko-romanske meje, zgodovine stika med Benetkami in Bizancem v tem prostoru in vprašanj srednjeveške zgodovine, renesanse, zgodovine zgodnjega novega veka. Novejša zgodovina sega od Ilirskih provinc, vse do vzpona nacionalnih gibanj in nacionalnih ideologij v prostoru. Posebnega pomena so raziskave, ki se ukvarjajo z razvojem mest Trst, Koper in Gorica ter njihovih relacij z zaledjem. Posebnega pomena je brez dvoma tudi raziskovanje specifik prve svetovne vojne v tem prostoru. Poleg že omenjenih področij “stika” je v ospredju soočanje treh velikih evropskih ideologij 20. stoletja, ki se v tem prostoru prepletajo v kompleksno obdobje druge svetovne vojne. To se izteka v povojno dogajanja, čas hladne vojne s specifičnimi vlogami mest (Trst, Koper, itd.) in seže vse do vprašanja recipročnosti pri obravnavanju manjšin na eni in drugi strani meje. Zaradi nezadostne raziskanosti so ta vprašanja dolgo predstavljala v mednarodnem znanstvenem polju belo liso, zato si mnoge mednarodne znanstvene skupnosti prizadevajo za pridobitev primata raziskovanj na obravnavanem področju. Rezultati programskega dela zato zapolnjujejo vrzel raziskovalnega področja v Sloveniji in v mednarodnem okolju. K raziskovalnim vprašanjem člani programske skupine pristopajo z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in globalnimi aspekti družbenega življenja, še posebej pa opazujejo povezave med omenjenimi štirimi ravnmi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje zgodovine prostora, kjer se soočajo različne nacionalne identitete, je ključno za bolj učinkovito čezmejno integracijo. Skozi obravnavani prostor so namreč v preteklosti tekle ostre kulturne, ideološke in politične ločnice, mnoge med njimi pa se v sedanjem času reproducirajo ali celo ustvarjajo na novo. Brez poglobljenih raziskav ozadja stereotipov in simbolnih značilnosti izključujočih nacionalnih naracij, ki kljub politični in ekonomski integraciji še vedno predstavljajo oviro pri sodelovanju med sosednjimi narodi, si namreč ni mogoče predstavljati učinkovitega sporazumevanje na najširši družbeni ravni. V tem kontekstu so bile raziskave koristne za načrtovanje učnih vsebin pri pouku zgodovine in obšolskih dejavnosti tako v Sloveniji kot v zamejskem prostoru v Italiji, saj je pri raziskavah posebej izpostavljen pomen varstva narodnih manjšin in pomen medkulturnega dialoga. Osnovni pomen raziskovalnega dela programske skupine za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije je boljše razumevanje historičnih procesov, ki pogojujejo specifičnost in kompleksnost zahodnega slovenskega prostora. Z raziskovanjem in razumevanjem teh procesov se dviguje raven poznavanja tega prostora tako v slovenskem kot evropskem kontekstu, kar prispeva h krepitvi njegovih razvojnih potencialov. V tem oziru je delo v okviru programa prispevalo k poznavanju, tipologiji in evalvaciji kulturne dediščine in njenega ohranjanja. Rezultati raziskovalnega dela so na voljo vsem javnim ustanovam pri vodenju družbeno-ekonomskega razvoja ter pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine. Poleg tega raziskovalni rezultati pomenijo osnovo za pripravo projektov za koriščenje strukturnih sredstev EU in razvoj inovativnih turističnih produktov, tako pri projektih evropskega teritorialnega sodelovanja, aplikativnih projektih za lokalne skupnosti in gospodarske družbe, ter v okviru evropskega raziskovalnega programa za raziskave in inovacije Horizont 2020. Sodelujoči raziskovalci na eni strani prenašajo vsebinske, teoretske in metodološke novosti v študijski proces na UP FHŠ v Kopru, kjer delujejo na vseh stopnjah študijskih programov, na drugi strani pa prek znanstvenih konferenc in vabljenih predavanj seznanjajo tudi domačo zainteresirano javnost (predavanja v okviru domoznanskih oddelkov knjižnic in drugih ustanov) in tujo strokovno javnost. S sodelovnjem na tujih znanstvenih konferencah se prispeva k promociji slovenske znanosti v tujini, projektna skupina pa ima manjše znanstvene projekte z raziskovalnimi institucijami v ZDA, Avstriji, Nemčiji, Rusiji, Italiji idr. in mednarodnimi založbami, kjer člani programske skupine redno objavljajo svoja znanstvena dela v tujih jezikih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
