Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sredozemlje in Slovenija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   
Ključne besede
Sredozemlje, Slovenija, severno-jadranski prostor, transnacionalna zgodovina, obmejne študije, politična zgodovina, zgodovina religije, družbena modernizacija, kulturna krajina, slovensko-italijanski odnosi, 20. stoletje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.988,47
A''
1.826,21
A'
5.109,5
A1/2
6.393,5
CI10
335
CImax
22
h10
9
A1
35,57
A3
1,71
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  104  233  212  2,04 
Scopus  99  346  312  3,15 
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  38227  dr. Matic Batič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020  89 
2.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  81 
3.  50466  dr. Denis Cerkvenik  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2020 - 2022 
4.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  174 
5.  10756  Peter Čerče  Arheologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2022  43 
6.  33310  dr. Tilen Glavina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  28 
7.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  330 
8.  29463  dr. Gašper Mithans  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  85 
9.  23810  Alenka Obid  Politične vede  Tehnični sodelavec  2020 - 2022  56 
10.  54811  Oskar Opassi  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  10 
11.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  253 
12.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  784 
13.  51825  dr. Claudio Povolo  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  58 
14.  52882  dr. Sabrina Petra Ramet  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2022  73 
15.  30859  dr. Jure Ramšak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  109 
16.  15635  dr. Mateja Režek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  169 
17.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2020 - 2022  144 
18.  21752  dr. Tomislav Vignjević  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2020 - 2022  488 
19.  52936  dr. Nancy Wingfield  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2022  20 
20.  50741  Martina Žerak    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.329 
Povzetek
Raziskovalni program Sredozemlje in Slovenija črpa svoj znanstveni potencial iz specifično strukturiranega miljeja, ki se je oblikoval na presečišču med Jadranom in Srednjo Evropo, ter skozi historiografski pogled izpostavlja stičnost, obmejnost in interaktivnost slovenskega sredozemskega prostora. Z namenom zaobjeti kompleksnost, heterogenost in specifičnost politik, struktur, praks in odnosov v tem prostoru bo raziskava osredotočena na štiri analitične sklope, ki skozi prizmo transnacionalne in komparativne zgodovine odpirajo perspektivo tega prostora kot raziskovalnega laboratorija za preučevanje političnih in družbenih fenomenov v širšem, globalnem kontekstu 19. in 20. stoletja. Starostno in spolno mešana skupina interdisciplinarno profiliranih raziskovalcev bo tako naslovila: 1) politične, ekonomske in kulturne izmenjave; 2) religijske politike in prakse v večetničnem prostoru stika; 3) delovanje posameznika v procesih družbene modernizacije; in 4) ideološko govorico kulturne krajine.   Ambiciozne, a časovno skrbno načrtovane raziskave, bodo črpale iz širokega nabora, v znatnem obsegu šele pred kratkim dostopnih virov iz državnih, regionalnih in zasebnih arhivov v Sloveniji, Italiji, Vatikanu, Srbiji, na Hrvaškem in v Avstriji, vključno z dopolnjevanjem baz podatkov matičnih knjig ter zbiranjem ustnih virov. Prehodnost prostora in različni »režimi historičnosti« (régimes d'historicité) narekujejo kot osnovni metodološki instrumentarij izbiro transnacionalnega, primerjalnega in različnih relacijskih pristopov, zlasti prepletene, skupne in povezanih  zgodovin. Prenos uveljavljenih konceptov, kot so denimo prostorski in kulturni obrat, kraji spomina ali mikrozgodovina, iz statičnih nacionalnih okvirov na mejno večnacionalno območje severnega Jadrana bo omogočil kvalificiran nivo analize z interpretacijsko vrednostjo tudi za druge, podobno strukturirane regije, kar bo dalo našim raziskavam visok mednarodni pomen.   Raziskovalni program predvideva podrobno diseminacijsko strategijo z inovativnimi rezultati, ki bodo nadaljevali prakso objavljanja pri uglednih mednarodnih revijah in založbah, hkrati pa bodo kot strokovna podlaga dostopni tudi širokemu krogu deležnikov pri načrtovanju politik razvoja (čez)mejnega prostora, npr. s pilotnimi projekti uporabe kulturne dediščine pri razvoju inovativnih produktov.   Temeljni cilj programa je podati izviren zgodovinski vpogled v primere čezmejnega regionalnega povezovanja na območju med Alpami in Jadranom kot paradigme premoščanja ideoloških, političnih, ekonomskih in kulturnih delitev. S te zgodovinske perspektive predstavljamo možnosti povezovanja v prostoru severnega Jadrana kot stičišču dominantnih in alternativnih globalizacij.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstvena obravnava prostora stika med Sredozemljem in Srednjo Evropo, ki s svojo specifičnostjo pomeni izjemen vir interdisciplinarnega raziskovanja, se naslanja na prilagojen konceptualni in metodološki aparat, ki smo ga v zadnjih 15 letih razvili člani programske skupine ob podpori odličnega sodelujočega mednarodnega omrežja. Poglobitev naših raziskav nam bo skupaj z vključitvijo novih članov programske skupine, vodilnih ekspertov na mednarodni ravni z bogatimi raziskovalnimi izkušnjami in inovativnimi pristopi, omogočila polni izkoristek raziskovalnih potencialov območja severnega Jadrana in diseminacijo programskih rezultatov v internacionalni znanstveni dialog. Naši izvirni vpogledi nam namreč odpirajo perspektivo tega prostora kot raziskovalnega laboratorija za preučevanje fenomenov moderne in sodobne zgodovine. Ti iz različnih medsebojno prepletenih razlogov presegajo le lokalni pomen. Tako npr. konsenz sodobne humanistike ugotavlja, da so prav obmejna področja v 19. in 20. stoletju odigrala osrednjo vlogo pri formiranju nacionalno-tvornih narativov. Mejni značaj regije se zrcali tudi v drugih konstitutivnih elementih njenega zgodovinskega razvoja, kot so multietničnost, dovzetnost za vzajemne kulturne vplive itd., kar ji daje odločilen pečat, njihovo sistematično in kompleksno analiziranje pa obeta tudi širši doprinos k teoriji in razvoju metodoloških pristopov. Konkretno imamo opraviti s primeri večplastne evropske in globalne zgodovine, kot so raznolike uporne strategije totalitarizmom, prvi zametki hladne vojne na evropskih tleh ali denimo prvi poskusi premagovanja ideoloških delitev desetletja pred padcem železne zavese, ki so bili mogoči prav zaradi omenjenih specifičnih okoliščin, mi pa jih bomo naslovili interdisciplinarno in preučevali bodisi kot študije primerov bodisi kot objekte transnacionalne analize. Podobno kompleksna je tudi socialna in kulturna podoba prostora, ki zajema zlasti prakse oblikovanja in prilagajanja individualnih identitet, soočanja s transformacijami družbe in uvajanja novih politik. V analitični valorizaciji in preseganju obstoječih študij v obravnavanem prostoru bomo sledili tezi L. Febvra, da vsako zgodovinsko obdobje mentalno proizvaja svoje lastno reprezentacijo/interpretacijo preteklosti. Velik potencial vidimo tudi v komparativni analizi s sorodnimi okolji (npr. z Južno Tirolsko za časa fašizma). Raziskave čezjadranskih političnih in intelektualnih omrežij, predvsem neuradnih, ki so segale onkraj nacionalnih in ideoloških ločnic, bodo v mnogočem zajele tiste vidike, ki so jih klasične študije politične in diplomatske zgodovine izpustile, mi pa bomo pozorni tudi na tiste elemente, ki jih izpostavljajo novejši pristopi k študiju mednarodnih odnosov (paradiplomacija, koncept mehke moči, ekonomska diplomacija). Iz tega vidika je pomembno videti vpetost jadranskega prostora tudi v procese alternativne (socialistične) globalizacije - nam se ta izviren in za študije jugoslovanskega internacionalizma dragocen vpogled odpira skozi paradigmatične primere koprskega pristanišča in ladjarja Splošna plovba. Naš znanstveni doprinos z interpretacijsko vrednostjo tudi za druge regije, kjer se je izoblikoval distinktiven odnos med etničnim in verskim, bodo ponudile študije religijskih skupin skozi relacije intrakonfesionalnih razmerij, odnosa do drugih religijskih skupin, laikov do hierarhije, teologov do predstavnikov sekularnih ideologij itd. Širina tega opazovalnega kota bo pomenila pomemben element pri preseganju stereotipnih dojemanj etnično pogojene verske pripadnosti na eni strani ter ekskluzivizmu laičnih ideologij in religije na drugi. V preučevanju kompleksnih vzrokov in učinkov demografskega prehoda nas bodo zanimali nekateri strukturni dejavniki, zlasti posebnosti pri implementaciji socialnih politik in zdravstvenega sistema, ki so specifični zaradi geopolitičnih, socialno-ekonomskih in politično-kulturnih okoliščin. Analizirali bomo vpliv kulturnih ozadij na demografsko obnašanje in v
Pomen za razvoj Slovenije
»Sredozemska razsežnost« je del zunanjepolitične, ekonomske, prometne in kulturne usmeritve slovenske države že vse od njene ustanovitve, kar se odraža tudi v vrsti njenih uradnih dokumentov (npr. v Resoluciji o strategiji za Jadran, 2009 in strateškem dokumentu o zunanji politiki RS, 2015). Glede na vpetost raziskovalnega programa Sredozemlje in Slovenija v znanstveni in razvojni potencial enkratno strukturiranega miljeja, ki se je oblikoval na presečišču fizično-geografskih enot, civilizacij in kultur med Jadranom in Srednjo Evropo, zagotavlja njegova implementacija prepotrebno osnovo navedene strateške usmeritve. Koncept v programu predvidenih raziskav sledi Programu za spodbujanje raziskav in razvoja MIZŠ na področju znanosti 2016–2020, pri čemer velja naša pozornost na razširjanju rezultatov med najširši krog zainteresirane javnosti. V prvi vrsti opravljamo naš intelektualni doprinos k razvoju s kritično refleksijo družbe s tem, ko učvrščujemo temelje za boljše sožitje na prostoru, ki izstopa po prisotnosti zgodovinsko pogojenih delitev. V obmejnem prostoru smo še vedno ali celo bolj intenzivno kot pred leti soočeni z nevralgičnostjo nekaterih zgodovinsko pogojenih kompleksov in kulturnih praks, ki jih naslavljamo v raziskovalnem programu, kar ima neposredne vplive celo na odnose med državami in znotraj EU (denimo zaostritev diplomatskih odnosov med Italijo, Slovenijo in Hrvaško v začetku leta 2019). Premislek o ideoloških konstrukcijah, ki še vedno otežujejo medsosedsko sodelovanje, razumemo tudi kot osnovo za oblikovanje učinkovitejše slovenske zunanje politike in formuliranja skupne evropske agende, pa tudi kot pospeševalec ekonomskega in drugih oblik sodelovanja. Preučevanje kulturnih praks omogoča soočanje in preseganje »tradicionalnih« stereotipov in predsodkov, ki otežujejo oblikovanje učinkovitih in ekonomsko vzdržnih politik povezanih z demografskimi izzivi. Spričo tega bomo člani programske skupine še naprej opravljali svojo zavezo intelektualnega prispevka k aktualni družbeni razpravi in svoje izsledke diseminirali do najširšega kroga deležnikov. Ponudili bomo dragoceno perspektivo o izzivih, s katerimi se evropski prostor sooča danes, alpsko-jadransko regijo pa so zaznamovali že pred desetletji. To so denimo problemi, povezani z nezakonitimi migracijami, čezmejno integracijo, soočenja s krizo socialne države in starajoče se družbe, multikulturalizmom, religijskim pluralizmom in globalizacijo. Naša rekonstrukcija in premislek o zgodovinskih izkušnjah in oblikah soočanja s temi problemi lahko bistveno pripomore pri oblikovanju politik, pri delovanju javnih ustanov in v procesih oblikovanja kurikulumov v izobraževanju, pa tudi pri novih izdajah šolskih učbenikov (njihovi avtorji so tudi člani programske skupine). Rezultate v družbo prenašamo prek sodelovanja v različnih strokovnih telesih (članstvo v SAZU, EUROCLIO, državni maturitetni komisiji, Zvezi zgodovinskih društev Sloveniji, uredništvih uveljavljenih znanstvenih revij idr.). Inovativen pristop k raziskovalni problematiki večnivojskega in kompleksnega stika Slovenije s Sredozemljem ni pomemben le za identificiranje političnih, ekonomskih, pravnih, religijskih in kulturnih vezi, ki tečejo skozi ta prostor, ampak tudi za identifikacijo razvojnih izzivov, ki jih takšno specifično okolje ponuja. Na podlagi valorizacije še neizkoriščenih potencialov kulturne (nematerialne in materialne) in naravne dediščine bodo programske vsebine služile kot podlaga za oblikovanje inovativnih, integriranih, tematskih in trajnostno zasnovanih turističnih produktov. Naših aplikativnih načrtov ne razumemo le kot spodbujanje ekonomskega potenciala regije, ampak stremimo k temu, da bi kulturna dediščina postala prostor identitetnih stičišč, izobraževanja in premisleka ne le o preteklosti, ampak tudi o prihodnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno