Projekti / Programi
Odvisnost med biodiverziteto in hidrogeološkimi pogoji v coni napajanja medzrninskega vodonsonika iz reke
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
biodiverziteta, hidrologija, kvaliteta vode, medzrninski vodonosnik, podtalnica, okvirna vodna direktiva
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Cona infiltracije površinskega vodotoka v podzemni medzrnisnki vodonosnik je izjemno pomembna za količinsko in kemijsko stanje podzemne vode v medzrnisnkem vodonosniku, saj se preko te cone običajno pretaka velik del vodnega potenciala vodonosnika. V Sloveniji so medzrnski vodonosniki zaradi vplivov kmetijstva in urbanizacije pod zelo velikim ekološkim pritiskom, kar se odraža tudi v njihovem večinoma dokaj slabemu kemijskemu stanju podzemne vode.
V razmeroma ozki coni infiltracije površinska voda že na razdalji nekaj metrov doživi znatne fizikalne in kemisjke spremembe, ki so odvisne od fizične sestave vodonosnika in, poleg bakterij, tudi od drugih organizmov, ki tam živijo. V nasprotju s splošno razširjenim menjem je ta cona poseljena s številnimi specializiranimi večceličnimi organizmi, ki s svojo dejavnostjo vplivajo tako na količino infriltrirane vode kot tudi na njeno kvaliteto. Organizmi s svojim prehranjevanjem in premikanejm med zrnci vodonosnika po eni strani prispevajo k njegovi hidrološki prevodnosti, po drugi strani pa pospešujejo procese mineralizacije, s tem pa prispevajo k boljši kvaliteti vode.
Dober ekološki status površinskih vod omogoča obstoj stabilne združbe vodnih organizmov v prostoru in času, kot je to definirano v Okvirni vodni direktivi Evropske unije iz leta 2000. Zaenkrat se to nanaša le na površinske vode, medtem ko so bile podzemne vode pri tem izpuščene. Namen predlaganega projeta je, da se znanje o dobrem ekološkem stanju razširi tudi na podzemne vode, kar bi bila osnova za kasnejše celovito vrednotenje podzemnih vod. Namen naloge je ugotoviti, katere funkcionalne skupine organizmov so v tej coni najpogosteje, kako so razporejene glede na lastnosti hidravličnih povezav med površinskim in podzemnim vodonosnikom ter kako se kvaliteta vode v podzemnem vodonosniku spreminja v oddaljenosti od površinskega vodotoka. Ugotavljanje povezav med površinskimi vodotoki in podzemnimi vodonosniki pa je zapisano tudi v Vodni direktivi.
V okviru projekta bomo na osnovi hidrokemijske in izotopske sestave podzemne vode kvantitativno ugotavljali, kakšen je delež površinske vode v celokupnem vodnem volumnu in kakšne so prostorske in časovne spremembe obeh napajalnih komponent. Osnova bo ustrezno zasnovan raziskovalni poligon na območju interakcije med reko in vodonosnikom, ki bo omogočal vzorčevanje v trodimenzionalni prostorski mreži. Na izbranem poligonu se bo
v rednih časovnih intervalih (2-3 mesece), spremlja kvaliteta in kvantiteta infirltrirane vode, kvalitativna in kvantitativna sestava favne v podzemni vodi in sicer v obliki prečnih profilov od reke v notranjost vodonosnika.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje podzemnega živalstva v medzrninskih vodonosnikih je še vedno razmeroma šibko, tako z vidika poznavanja vrstne sestave kot tudi njegovega delovanja. Zaradi sanitarno-higienskih potreb je nekoliko bolje raziskana bakteriologija, medtem ko je poznavanje vloge višjih živali še zelo šibko. Vendar je tudi ta del organizmov zelo pomemben, saj s svojim metabolizmom močno vpliva na kakovost vode in to že na razdalji nekaj metrov od brega. Poznavanje dinamike vodne gladine in hitrost vstopanja vde v prodišče ter razporeditev živali vzdolž profila so zato tudi v svetovnem merilu še vedno precej slabo poznani. To je tudi razlog, zakaj je v Evropi za podtalnico uvedena samo kategorija "t.i. dobro kemijsko stanje podzemnih vod", ne pa tudi "dobro ekološko stanje", kot to velja za površinske vode (Okvirna vodna direktiva, EU-2000). Vendar je tudi v Evropi sedaj že pobuda, da bi uvedli ekološke kazalnike tudi za podzemne vode. Prav raziskave, kakršne potekajo v omenjenem projektu, pa bodo k temu pomembno prispevale.
Slovenija je v svetu poznana kot »vroča točka« biodiverzitete in območje z visoko stopnjo endemizma. Vsaka nova raziskava podzemnih voda v Sloveniji je pomemben prispevek k poznavanju razširjenosti podzemnih vrst. Pridobljeni podatki bodo lahko služili kot modeli za testiranje osnovnih znanstvenih hipotez o mehanizmih speciacije in evolucije. Poznavanje rakov dvoklopnikov (Ostracoda) je bilo v Sloveniji zaradi pomanjkanja expertov v preteklosti zelo pomanjkljivo. V raziskavi je bila najdena endemna podzemna vrsta za Slovenijo, ki je bila do sedaj znana samo iz ene lokacije. Najdeni material bo uporabljen za ponoven opis vrste in analizo njene razširjenosti v Sloveniji.
Tekom raziskave se testira tudi metodologija za oceno mikrobne aktivnosti, ki jo raziskovalna skupina že dolgoletno uspešno uporablja za meritve respiracije v jezerskih ekosistemih in na različnih organizmih. Prenos metodologije na področje raziskav ekoloških procesov v vodonosniku bo pomemben nov doprinos k znanosti na področju ekologije podzemnih voda.
Pomen za razvoj Slovenije
Problematika pitne vode postaja tudi v Sloveniji vse bolj prisotna in problematična. Poleg onesnaževanja, ki poteka že kar nekaj časa, in s katerim se tudi bolj ali manj uspešno spopadamo, pa postaja problem tudi spreminjanje vodnih režimov kot posledica klimatskih sprememb in tudi vse bolj intenziven rabe vode. Poznavanje mehanizmov pretakanja vode iz reke v prodišča, vloga organizmov pri tem ter posledice nekontroliranih posegov v rečne struge pa lahko močno prispevajo h kvaliteti in kvantiteti podzemne vode, ki v Sloveniji še vedno predstavlja okoli 90 % pitne vode.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
