Projekti / Programi
Natančno določanje položaja kvantitativnih lokusov za trebušno zamaščenost in trdnost kosti ter uporabnost teh v komercialnih populacij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
kokoši, trebušna maščoba, trdnost kosti, kartiranje kvantitativnih lokusov
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
07914 |
dr. Dušan Benčina |
Veterina |
Raziskovalec |
2009 |
223 |
| 2. |
05098 |
dr. Peter Dovč |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
935 |
| 3. |
08187 |
dr. Antonija Holcman |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2007 - 2009 |
401 |
| 4. |
10412 |
dr. Simon Horvat |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
561 |
| 5. |
30769 |
dr. Barbara Kotnik |
Živalska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2009 |
13 |
| 6. |
24298 |
dr. Irena Oven |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 |
81 |
| 7. |
22445 |
dr. Andrej Razpet |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
64 |
| 8. |
14933 |
dr. Dušan Terčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
212 |
| 9. |
17872 |
Robert Vadnjal |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2009 |
29 |
Organizacije (1)
Povzetek
Selekcija pitovnih piščancev je postala kompleksna zadeva, saj moramo pri njenem izvajanju zasledovati vrsto ciljev, med katerimi prevladujejo trije: zmanjšanje stroškov prireje, izboljšanje počutja živali in izboljšanje kakovosti končnega proizvoda. V preteklosti je selekcija na hitro rast spremenila rastno krivuljo pitovnih piščancev na način, da so ti dosegali končno klavno maso pri zmeraj manjši starosti. Pozitivnim učinkom take selekcije so kmalu sledile tudi negativne posledice, predvsem v obliki povečevanja trebušne zamaščenosti in številnih problemov s šibkostjo kosti nog. Višek trebušnih maščob je v perutninarstvu znan problem. Nalaganje maščob zmanjšuje učinkovitost izkoriščanja krme, maščobe nimajo praktično nikakršne komercialne vrednosti in predstavljajo veliko zdravstveno tveganje za porabnike perutninskega mesa. Šibkost kosti nog je eden od razlogov za večji pogin živali na farmah, za izločanje klavnih trupov iz predelave in ga zato lahko povežemo s slabšim počutjem živali in slabšo gospodarsko učinkovitostjo pitanja. Tako na rast kot tudi na lastnosti povezane s preživitveno sposobnostjo (trebušna zamaščenost, trdnost kosti) vpliva večje število genov z velikimi učinki (kvantitativni lokusi – QTL). Ker so rast in lastnosti povezane s preživitveno sposobnostjo negativno korelirane, s klasično selekcijo po fenotipu zelo težko izboljšamo preživitveno sposobnost in obenem izboljšamo rast oziroma klavni izplen. Poleg tega je izvajanje fenotipskih meritev za lastnosti povezane s preživitveno sposobnostjo težavno in drago. Boljšo možnost ponuja selekcija, ki izkorišča dodatne informacije o genotipu. Te informacije nam ponujajo označevalci, ki se dedujejo vezano s kvantitativnimi lokusi za naštete lastnosti (MAS - na označevalce oprta selekcija).
Ker negativna genetska korelacija med rastjo in lastnostmi, ki opredeljujejo preživitveno sposobnost ni absolutna, lahko s selekcijo, ki se opira na označevalce, odbiramo živali z veliko preživitveno sposobnostjo in velikim potencialom za rast. Osnovni cilj predstavljene raziskave je identifikacija genetskih označevalcev povezanih s trdnostjo kosti nog in trebušno zamaščenostjo pri kokoših ter njihova uporaba v selekciji oprti na označevalce. V predhodni raziskavi smo že določili približen položaj regij, kjer naj bi se nahajali kvantitativni lokusi za trebušno zamaščenost in maso kosti stopal. Zožitev teh QTL regij s pomočjo dodatnih označevalcev predstavlja naslednji korak v postopku izbire kandidatnih genov in končno genov, ki opredeljujejo našteti lastnosti. Raziskava je utemeljena na domnevi, da je mogoče polimorfizme, ki nastopajo v povezavi s kandidatnimi geni uporabiti v selekciji oprti na označevalce. V raziskavi odkrite kvantitativne lokuse bomo uporabili za identifikacijo kandidatnih genov in za testiranje njihove uporabnosti v slovenskih komercialnih populacijah kokoši.
Pomen za razvoj znanosti
Glavna zahteva rejcev pitovnih piščancev je bila zmeraj hitra rast, kar pomeni maksimalno telesno maso pri določeni starosti oziroma minimalno število dni pitanja za dosego želene tržne mase. Za uresničitev tega cilja se je večinoma izkoriščalo tehniko množične (individualne) selekcije. Ta temelji na odbiri posameznih najboljših živali, ki so jih zaradi doseganja velikih telesnih mas pri fiksni starosti odbrali iz jate in jih potem razmnožili. Uporaba velikih populacij in velika heritabiliteta za telesno maso pri določeni starosti sta zagotavljala hiter in konstanten napredek. Na žalost so s povečanjem prirastov ob uporabi energijsko bogate krme postajali piščanci vse bolj zamaščeni in vse pogosteje so se začele pojavljati številne poškodbe nog. V takih okoliščinah lahko računamo z velikim odstotkom zahiranih živali in seveda s slabšo kakovostjo klavnih trupov. Etiologija večine deformacij nog je kompleksna in zajema poleg načina reje, prehrane in različnih okužb tudi genetiko. Simptomi vključujejo splošno slabotnost nog (piščanci čepijo ali sedijo) in deformirane kosti ene ali obeh nog (živali so nesposobne za stojo oziroma gibanje in v glavnem ležijo na boku). Med navedenima skrajnostma obstaja še cel niz poškodb, ki jih medsebojno težko ločimo.
Za izboljšanje integritete skeleta oziroma zmanjšanje zamaščenosti živali bi bilo koristno, če bi našli označevalce, ki nastopajo v povezavi s temi lastnostmi. Lastnosti, ki smo jo vrednotili v naši raziskavi so bile tudi količina trebušne maščobe, premer, masa in dolžina stegnenice ter golenice, lomna trdnost slednjih dveh in masa stopal. V literaturi obstaja zelo malo poročil o lomni trdnosti kosti pitovnih piščancev v času njihove rasti in razvoja. V naši raziskavi smo ugotovili značilno korelacijo med maso in lomno trdnostjo kosti, kar pomeni, da je masa kosti zelo dober pokazatelj njihove lomne trdnosti. Zato vsak prehranski, okoljski ali genetski dejavnik, ki pripomore k masi kosti izboljšuje njihovo lomno trdnost, celost skeleta in zmanjšuje raznorazne poškodbe (lome, prelome, drobljenja itn.). V naši raziskavi smo ugotovili dve kromosomski regiji z značilnim vplivom na maso stopal. Gre za proizvod, ki v zadnjem času, predvsem zaradi povpraševanja na vzhodno azijskih trgih pridobiva na pomenu, pri čemer težja stopala dosegajo večje cene. Na kromosomu 11 smo odkrili regijo, ki vpliva na količino trebušne maščobe, o kateri poročila v literaturi še ne obstajajo. Velja tudi omeniti, da smo kot prvi v praksi potrdili uporabnost FSIL modela križanj v perutninarstvu za iskanje kvantitativnih lokusov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta lahko prispevajo k razvoju Slovenije na več načinov:
- Predstavitev lastnih izvirnih znanstvenih rezultatov na mednarodnih znanstvenih srečanjih in v mednarodno priznanih znanstvenih revijah povečuje odmevnost slovenskega znanstveno-raziskovalnega dela.
- Vključenost študentov na dodiplomskem študiju v raziskovalno delo pomembno dviguje nivo pedagoškega procesa in pomaga pri obogatitvi njegovih vsebin.
- Vključitev lomne trdnosti kosti in trebušne zamaščenosti med lastnosti, na katere selekcioniramo pitovne piščance je smiselna, saj imajo obravnavane lastnosti neposredni učinek na ekonomičnost reje in s tem imajo tudi pričakovan pozitivni družbeno/ekonomski vpliv na rejce. Poleg ekonomskega pa se pozitivni vplivi kažejo tudi na dobrem počutju in zdravju živali, ki vplivata na varnost in kakovost živalskih proizvodov.
- Izpostaviti velja tudi kontinuirano mednarodno sodelovanje z vrhunskimi raziskovalci s škotskega Roslin Inštituta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
