Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo s parkinsonizmom in demenco

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
Ključne besede
parkinsonizem, demence, nevropsihologija, genetika, funkcijska slikanja možganov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  09790  dr. Jurij Fettich  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2010  297 
2.  30915  dr. Dejan Georgiev  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  215 
3.  28624  dr. Milica Gregorič Kramberger  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2010  254 
4.  11714  dr. Marko Grmek  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2010  161 
5.  24788  mag. Jelka Janša  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2010  100 
6.  05260  Jože Jensterle  Psihiatrija  Raziskovalec  2007 - 2010  49 
7.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2007 - 2010  275 
8.  05298  dr. Anton Mesec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2010  150 
9.  17671  Lidija Ocepek    Tehnični sodelavec  2007 - 2010  53 
10.  20710  Nuška Pečarič Meglič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2010  94 
11.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Vodja  2007 - 2010  745 
12.  08010  dr. Samo Ribarič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2010  305 
13.  17683  Ivan Slodnjak    Tehnični sodelavec  2007 - 2010  42 
14.  25614  dr. Barbara Starovasnik Žagavec  Psihologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  109 
15.  16418  dr. Gorazd Bernard Stokin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2010  175 
16.  26487  dr. Vita Štukovnik  Psihologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2010  138 
17.  24691  dr. Petra Tomše  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2010  124 
18.  15442  dr. Maja Trošt  Nevrobiologija  Raziskovalec  2007 - 2010  460 
19.  17693  Anka Žekš    Tehnični sodelavec  2007 - 2010 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.422 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.215 
3.  1620  Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana  Ljubljana - Polje  1191004000  3.459 
Povzetek
Nevrodegenerativna obolenja možganov so med najpogostejšimi boleznimi, ki prizadanejo starejšo populacijo ljudi. Pogosto se kažejo s kombinacijo parkinsonizma in demence, najbolj pogosti sindromi pa so Parkinsonova bolezen (PB), Parkinsonova bolezen z demenco (PB-D), bolezen z difuznimi Lewijevimi telesci (BDLT) in Alzheimerjeva demenca (AD). Klinično je posebno v začetni fazi mnogokrat težko ločiti med njimi. Obstaja pa tudi razlaga, da gre za kontinuum, katerega eno skrajnost predstavlja PB, drugo pa AB, vmes pa sta umeščena PD-D in BDLT. Namen projektne študije je ugotoviti, ali več dejstev podpira teorijo ločenih entitet ali pa je bolj verjetna teorija nevrodegenerativnega kontinuuma. To bomo proučevali s pomočjo bioloških markerjev (nevropsihološko testiranje, morfološko in funkcijsko slikanje možganov in študij genomske ekspresije iz vzorca krvi), za katere predvidevamo, da nam bodo pomagali k zanesljivejši diagnozi in diferencialni diagnozi, osvetlili patofizioške procese pri nevrodegenerativnih boleznih, s tem pa omogočili bolj uspešno zdravljenje in bolj natančno prognozo že v začetni fazi bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni rezultati projektne skupine v zadnjem obdobju zajemajo širok spekter obravnav kognitivnih motenj, demenc in parkinsonizmov. Skupina je prispevala na področju 1. kliničnih nevroloških znanosti: rezultati bodo pomagali pri razumevanju klinične slike in klasifikacije nevrodegenerativnih možganskih bolezni. Med nevrodegenerativne bolezni možganov prištevamo različne sindrome, ki se klinično kažejo z demenco, parkinsonizmom ali kombinacijo obeh. Nejasno je ali so ti sindromi posledica različnih bolezni ali pa gre za različne pojavne oblike ene bolezni. S to raziskavo spoznavamo najrazličnejše klinične značilnosti omenjenih sindromov; nevrološke, psihiatrične, nevropsihološke, slikovne – strukturne in funkcijske, funkcionalne. Na osnovi rezultatov bomo podrobno spoznali klinične sindrome in jih lažje razlikovali že v njihovi zgodnji fazi. 2. genetske osnove bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi: skladno z raziskovalnim programom smo vsem vključenim preiskovancem odvzeli kri za analizo genske ekspresije v periferni krvi s pomočjo biočipov, kar bo dolgoročno pomembno prispevalo k ugotavljanju značilnosti in študija genskega zapisa pri preučevanih nevrodegenerativnih sindromih, katerih genetska osnova je zaenkrat nepojasnjena. 3. smiselne uporabe funkcijskih slikanj pri bolnikih z različnimi oblikami demenc. Funkcijska slikanja dopolnjujejo strukturna slikanja možganov. Prikažejo aktivnost možganov, ki je značilno spremenjena pri različnih nevrodegenerativnih boleznih. Funkcijska slikanja npr. perfuzijski SPECT in SPECT slikanje DAT prikažeta spremembe v delovanju možganov že v zgodnji fazi bolezni, ko klinična slika še ni tipična in ko je struktura možganov še normalna. Tako bistveno pripomorejo k pravilni zgodnji diagnozi različnih nevrodegenerativnih bolezni. SPECT slikanje DAT npr. zanesljivo dokaže Parkinsonovo boleznijo in loči med Alzheimerjevo demenco in demenco z Lewyjevimi telesci. Za optimalno uporabo teh slikovnih metod, pa je pomembno poznavanje kliničnih indikacij za slikanja in pravilno odčitavanje izvidov 4. uporabnosti baterij nevropsiholoških testiranj v diferencialni diagnozi demenc. Testiranje zajema teste, ki temeljijo na kognitivno-procesnem pristopu. Takšni testi so načrtovani tako, da omogočajo izolirano oceno posameznih kognitivnih komponent funkcije, ki jo merijo in s tem pripomorejo k razumevanju nevrokognitivnih mehanizmov motenj. Glede na klinično podobnost in raznolikost preučevanih sindromov, pričakujemo, da bodo rezultati nevropsiholoških testov v kombinaciji z ostalimi preiskavami oziroma biomarkerji razkrili pri-/od-sotnost specifičnih kognitivnih motenj pri vsakem od nevrodegenerativnih sindromov. Rezultatinevropsihološkega testiranja posredno odražajo funkcijo možganske skorje in njenih povezav z globokimi možganskimi jedri. Rezultati raziskave bodo zato omogočali končno primerjavo različnih vidikov (nevropsihološki rezultati, funkcijski in strukturni prikaz možganov ter klinični pregled) možganske funkcije, kar je ključno v diferencialni diagnozi nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo z demenco in parkinsonizmom. 5. kognitivne nevroznanosti – predvsem kognitivnega okvira procesov odločanja, ki zgodaj prizadene bolnike s kognitivno motnjo.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija se sooča s hitrim staranjem prebivalstva in z naraščajočim številom nevrodegenerativnih bolezni možganov, zlasti demence in parkinsonizma. Študija preučuje značilnosti teh bolezni in s svojimi rezultati neposredno podpira razvoj področja obravnave nevrodegenerativnih bolezni: 1. Študija je vzpodbudila delovanje prve kognitivne dejavnosti in ambulante v slovenski nevrološki stroki 2. V okviru nove Nevrološke klinike so člani projektne skupine začeli aktivno delati v Laboratoriju za motnje gibanja, kjer so začeli izvajati kognitivno in motorično nevrofiziološko oceno pri nevrodegenerativnih boleznih (spirografija, analiza hoje, video analize); 3. Sodelavci so ustanovili tudi Laboratorij za kognitivno nevrologijo, kjer potekajo nevrofiziološke raziskave pri bolnikih s kognitivnimi motnjami (pozni evocirani potenciali, EEG, val P300, elektrofiziološki korelati Stroopovega testa.); 4. Na področju funkcijskih slikanj je vzpostavljeno intenzivno sodelovanje nevrološke klinike in klinike za nuklearno medicino (SPECT slikanje DAT), ki se je proti koncu leta dopolnilo s sodelovanjem pri slikanjih s PET. 5. Raziskovalni projekt je omogočil prepoznavnost kognitivne dejavnosti do mere, ki presega državni okvir – sodelavci pri projektu so bili naprošeni, da organizirajo celotno sekcijo kognitivne dejavnosti na mednarodnem kongresu nevrorehabilitacije, vodja projekta pa je z dekretom Ministra za znanost postal član odbora Joint Programme on Neurodegenerative Diseases pri EU. 6. Raziskovalni projekt je ena od osnov za vzpostavitev novega študija Kognitivnih znanosti, ki je v sodelovanju z dunajsko, budimpeštansko, zagrebško in bratislavsko univerzo v letu 2009 zaživel v Ljubljani in kjer je vodja projekta (ZP) član programskega odbora 7. v okviru projekta smo pričeli strokovno in laično javnost osveščati o pomenu nevrodegenerativnih bolezni možganov. To so sodelavci na raziskovalnem projektu naredili s sodelovanjem na Tednu možganov, s članki v široko branih časopisih (Delo) in bolj specializiranih revijah (Emzin) 8. v okviru raziskovalnega projekta je bila posebna pozornost posvečena tudi prenosu znanja na študente. Tako je bila kot del projekta v letu 2009 izvedena naloga, ki je prejela Prešernovo priznanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani (Gaja Ferbežar in Andrej Porčnik), na Filozofski fakulteti pa dve diplomski nalogi. 9. začeli smo z laboratorijsko diagnostiko demenc z analizo likvorja v Laboratoriju za likvorsko diagnostiko Kliničnega oddelka za bolezni živčevja;
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno