Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Aplikativna in bazična fiziologija in patofiziologija v medicini

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B7   Biomedicinske vede  B7  
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
ADHD, aktinoporini, angiogeneza, apoptoza, CVI, endotelij, ekotoksini, geni, hiperbarična medicina, kardiovaskularni sistem, konfokalna mikroskopija, koronarna bolezen, mikrocirkulacija, mikrocistini, MRI, oksidativni stres, remodeliranje intersticija, srce, živčevje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (49)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13672  dr. Igor Bartenjev  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2014  293 
2.  20471  Dejan Bregar    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  10 
3.  24927  dr. Miran Brvar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  598 
4.  27580  dr. Klara Bulc Rozman  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  19 
5.  15667  dr. Matjaž Bunc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  530 
6.  15243  dr. Ksenija Cankar  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  250 
7.  10779  dr. Rok Černe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2011  39 
8.  26267  Manja Dolinar    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
9.  08797  mag. Tatjana Drglin  Srce in ožilje  Tehnični sodelavec  2010 - 2014  33 
10.  27577  dr. Andrej Fabjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2012 - 2014  57 
11.  05232  dr. Žarko Finderle  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  158 
12.  21903  Alenka Frangež Štrukelj    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
13.  18266  Nada Godnič    Tehnični sodelavec  2009 - 2011 
14.  29980  dr. Igor Darko Gregorič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  206 
15.  36087  Manja Hribar  Stomatologija  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  32 
16.  15169  dr. Damijana Mojca Jurič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  103 
17.  35358  Maja Justin  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014 
18.  16344  dr. Borut Kirn  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  62 
19.  17175  dr. Igor Kocijančič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  100 
20.  27916  dr. Marjan Koršič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  197 
21.  18322  dr. Helena Lenasi  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  186 
22.  29610  dr. Mitja Letonja  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  55 
23.  24351  Mitja Maružin  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2010  12 
24.  05922  dr. Živa Melik  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  107 
25.  22642  Vesna Metelan    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
26.  18825  dr. Irina Milisav Ribarič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  154 
27.  18549  dr. Aleksandra Milutinović Živin  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  125 
28.  01984  Martin Možina  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2011  228 
29.  28326  dr. Damijan Nipič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  16 
30.  21413  dr. Damjan Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014  480 
31.  08223  Daniel Peterec  Srce in ožilje  Tehnični sodelavec  2009 - 2014  30 
32.  35892  Tina Pintar Tratnik    Tehnični sodelavec  2013 - 2014 
33.  08993  dr. Marko Potočnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  252 
34.  05201  dr. Nejka Potočnik  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  136 
35.  24561  dr. Urška Puh  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  372 
36.  35604  Renata Radič Berglez    Tehnični sodelavec  2012 - 2014 
37.  35603  Tina Robida    Tehnični sodelavec  2012 - 2014  16 
38.  28168  Polona Sajovic    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
39.  36102  dr. Vladka Salapura  Medicina  Raziskovalec  2014  275 
40.  02020  dr. Radovan Starc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  192 
41.  04341  dr. Vito Starc  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  270 
42.  09557  dr. Martin Štrucl  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  157 
43.  07002  dr. Dušan Šuput  Nevrobiologija  Vodja  2009 - 2014  433 
44.  29977  Daša Šuput Skvarča  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2012  18 
45.  18268  Danica Šurev    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
46.  26268  dr. Andrej Vovk  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2014  52 
47.  28076  dr. Matej Vrabec  Medicina  Raziskovalec  2011 - 2012  21 
48.  18826  dr. Bojan Vrtovec  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2014  486 
49.  07797  dr. Rudolfina Zorc-Pleskovič  Srce in ožilje  Raziskovalec  2009 - 2014  138 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.238 
Povzetek
Raziskava "Ocena normalnih in patofizioloških procesov v centralnem in perifernem živčnem sistemu ter skeletnih mišicah z uporabo MRI, fMRI in MRS bo potekala v štirih smereh: - proučevanje višjih kognitivnih funkcij z metodo BOLD fMRI - ocena morfologije in biokemijske sestave skeletne mišice na osnovi protonske MRI in MRS - ocena morfologije, funkcije in biokemijske sestave možganov v normalnih in patoloških razmerah z uporabo MRI, fMRI in MRS - proučevanje motoričnega učenja in spomina v normalnih in patoloških razmerah na osnovi MRI in fMRI - reorganizacija motoričnega korteksa po cerebrovaskularnem insultu (CVI) - uvajanje novih protokolov za slikanje in spektroskopijo na področju hrbtenjače. Posamezni sklopi preiskav: - Motnje pozornosti pri otroku (Attention deficit hyperactivity disorder - ADHD) Probleme, ki jih danes poimenujemo s kratico ADHD (attention defficit hyperactivity disorder), so začeli opisovati po letu 1940, in jih do danes poimenovali z različnimi imeni,kar že kaže na to, da o tem pojavu vemo zelo malo, čeprav je resen problem, saj po statističnih podatkih iz raznih populacij ADHD zajame kar med 2 in 9,5 % šolskih otrok. Dečki so prizadeti trikrat pogosteje kot deklice, po nekaterih študijah pa celo devetkrat. Kljub temu, da sčasoma simptomi izzvenevajo, pa so študije v zadnjem desetletju pokazale, da kar v dveh tretjinah primerov vsaj nekateri od zanakov, značilnih za ADHD, ostanejo tudi v kasnejšem življenskem obdobju - problemi pri delu, študiju, ali socialnem prilagajanju. Vsaj v nekaterih primerih je ta motnja genetsko pogojena. Boljše razumevanje te motnje je nujna podlaga za pomoč otrokom (in odraslim) z ADHD. Neposrednega vzroka še ne poznamo. Velik napredek k razumevanju so prinesla spoznanja s področja genetike in slikovnih tehnik v nevrofiziologiji, npr. PET (pozitronska emisijska tomografija), vse bolj pa MRI (slikanje z magnetno resonanco) in fMRI (funkcionalno slikanje z magnetno resonanco). Slednji metodi nameravamo uporabiti v naši študiji. Na podlagi podatkov, dobljenih z MRI, sklepamo da so pri ADHD najverjetneje prizadeti prefronatlni korteks, del malih možganov (vermis cerebelluma) in del bazalnih ganglijev, predvsem nucleus caudatus in globus palidus. Ta področja so manjša kot pri kontrolnih osebah, kar se umjema s tem, kar do sedaj vemo o funkcijah omenjenih področij. Desni prefrontalni korteks je pomemben za uravnavanje vedenja, omejevanje vpliva distraktorjev in za zavest o sebi in času. Kljub temu, da danes že poznamo nekaj genetskih okvar, ki so povezane z ADHD, pa o motnjah na nivoju možganske skorje vemo zelo malo. S hkratno uporabo fMRI in modificiranih psiholoških testov nameravamo v sodelovanju s skupinami v ZDA in Nizozemski ugotoviti značilnosti sprememb aktivacije možganske skorje pri osebah z ADHD. Glede na velik odstotek otrok z ADHD je pomen raziskave razviden. - Ocena morfologije in biokemijske sestave skeletne mišice na osnovi protonske MRI in MRS: Preiskava, izvedena na IJS pred 14 leti in objavljena v Acta Neurol Scand (1993), je pokazala,da MRI lahko bistveno olajša diagnostiko mišičnih distorofij, in da lahko tudi loči med juvenilno spinalno mišično atrofijo in mišičnimi distrofijami. Kljub napredku genetskega testiranja številnih distrofij še ne moremo natančno opredeliti. Poleg biokemijskih testov krvi je večinoma potreben še odvzem bioptičnega vzorca, kar negativno vpliva na zdravje in kvaliteto življenja prizadetega otroka. Poleg tega, zlasti v zgodnjem razvoju bolezni, biopsija lahko zgreši prizadeti del mišice. Že v prejšnji raziskavi smo pokazali, da z MRI lahko tudi natančno opredelimo mesta, od koder bi bilo smotrno jemati bioptične vzorce. Novi tomograf omogoča tudi protonsko spektroskopijo, s katero lahko neinvazivno izmerimo prisotnost nekaterih biokemijskih sestavin v mišicah. Spremembe spektra so lahko značilne za posamezno obliko distrofij, kar utegne prispevati k neinvazivni in neškodljivi diagnostiki teh obolenj, ki p
Pomen za razvoj znanosti
Največji pomen programa P3-0019 za razvoj znanosti je interdisciplinarnost s povezovanjem raziskav od molekularnega, genetskega in celičnega nivoja do kliničnih raziskav v smislu translacijske medicine. Usmerili smo se predvsem v raziskave nevrodegenerativnih obolenj v povezavi s kardiovaskularnimi obolenji ter vplivom okoljskih dejavnikov na razvoj teh patoloških procesov. Na področju toksinologije smo odkrili nov blokator nACh receptorja - PAX, izoliran iz korale Parazoanthus axinellae in nekateri sintetični analogi. Blokatorji nAChR in inhibitorji AChE so pomembne izhodiščne substance za razvoj a) zdravil za razne vrste demenc in b) zdravila za odvajanje od nekaterih adikcij. Pomen na področju nevroznanosti: Odkrili smo nevrodegenerativne učinke MC, večino raziskav pa usmerili v nadaljnji razvoj avtomatske segmentacije MR slik možganov, ki je omogočila natančnejše proučevanje plastičnosti možganov, kar smo nazorno prikazali na primeru reorganizacije možganov v odsotnosti avditornega priliva signalov. Na področju nevrovaskularne sklopitve smo odkrili, da je avtonomna disfunkcija pri nekaterih nevrodegenerativnih boleznih povezana z motnjami nterakcije avtoregulacije mikrocirkulacije s kontrolo prek avtonomnega živčevja. Pomen za znanost na področju kardiovaskularnega sistema, avtonomnega živčevja in nevrovaskularne sklopitve: Ugotovili smo, kateri ionski mehanizmi vodijo v nastanek aritmij, povezanih z izločanjem vazoaktivnega intestinalnega peptida, kar je odprlo nov pogled na razvoj nekaterih aritmij in na principe zdravljenja. Številne od naštetih patologij so povezane z reaktivnimi kiskovimi spojinami in z apoptozo celic. Velik pomen za razvoj znanosti je v rezultatih dveh raziskav, ki sta pokazali, da do sedaj uveljavljeno mnenju, da je apoptoza reverzibilni proces, ne velja za zgodnje stropnje apotoze, saj smo nedvomno pokazali, da so prve stopnje apoptoze reverzibilne. Področji apoptoze in senescence celic bosta tudi pomemben del raziskav v novem programskem obdobju, ko se bomo usmerili v raziskave staranja.
Pomen za razvoj Slovenije
Povezanost raziskav od molekule do organizma na področju nevroznanosti, nevrovaskularne sklopiteve in kardiovaskularnih obolenj je pomembna za uvedbo translacijske medicine v Sloveniji. V povezavi z raziskovalci doma in v tujini (Francija, ZDA) smo razvili nekaj postopkov uporabnih tako za raziskovalno kot za klinično delo. S tem smo prispevali tudi k ugledu Slovenije. Prav prenos znanja iz teorije v prakso je zanimiv tudi za širšo javnost, ki jo v okviru možnosti o dognanjih obveščamo. Navajamo nekaj primerov dosežkov: Prvi v Sloveniji smo na področju MRI začeli s snemanjem DWI celega telesa, uporabno pri detekciji in sledenju razvoju/propadu metastaz po terpiji. V Sloveniji smo prvi izvedli MRI slikanja pudendalnega živca pri patologiji v mali medenici. Raziskave na področju učinkov laminarnega toka na endotelijsko funkcijo, ki smo jo začeli v sodelovanju s Texas Heart Institute in UT v Houstonu so pokazale, da so učinki laminarnega toka minimalni, kar je pomembno za razvoj miniaturnih centrifugalnih pomožnih črpalk. Nadaljnja raziskava je pokazala, da so takšne črpalke po funkciji enakovredne komercialno dostopnim črpalkam, bistveno pa izboljšajo kvaliteto življenja. Na področju analize EKG signala je bil dosežen razvoj, ki je pripeljal do patenta (USA) Zastrupitve s CO so v Sloveniji razmeroma pogoste. Na področju hiperbarične medicine smo proučevali časovno odvisen nevroprotektivne učinke hiperbarične oksigenacije. Ugotovili smo, da le hiiperbarična oksigenacija in ne le 100% kisik lahko uspešno prepreči apoptozo nevronov pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Dva člana programske skupine sta dosegla izjemne rezultate na področju kardivaskularne medicine: uvedba transkutane zamenjave srčnih zaklopk in uspešna terapija kardiomiopatij s celično terapijo.
Avdiovizualni viri (1)
št. Naslov (s povezavo na video) Dogodek Vir
1. Aplikativna in bazična fiziologija in patofiziologija v medicini  Pro(mo)gram - predstavitveni filmi raziskovalnih programov  Video predstavitev raziskovalnega programa 
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno