Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Mikrobiologija in biotehnologija živil in okolja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.05  Kmetijske vede in veterina  Druge kmetijske vede 
Ključne besede
mikrobiologija, biotehnologija, živila, okolje, mikroorganizmi, stresni dejavniki, antibiotiki, mikrobne interakcije, Bacillus, Campylobacter, Listeria, Shigella, Vibrio, Streptomyces, Saccharomyces, Zygosaccharomyces, mikotoksigene plesni, virusi, biofilmi, starterske kulture, sporulacija, kompetenca, apoptoza, mikrobne združbe, kvasna biomasa, odpornost, povzročitelji kvara živil, patogeni mikroorganizmi, membrane, celične površine, kroženje hranil, adaptivni mehanizmi, bioprocesi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (45)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28299  dr. Martina Avbelj  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  66 
2.  07469  dr. Martin Batič  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2010  192 
3.  35374  dr. Katja Bezek  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  76 
4.  30761  dr. Marko Blažič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  26 
5.  32062  dr. Maja Borić  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  20 
6.  18332  dr. Neža Čadež  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  303 
7.  25518  dr. Miha Črnigoj  Farmacija  Raziskovalec  2010 - 2011  42 
8.  27641  dr. Tjaša Danevčič  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  163 
9.  24407  dr. Iztok Dogša  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  178 
10.  33177  dr. Anna Dragoš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2014  85 
11.  21392  dr. Štefan Fujs  Biotehnologija  Raziskovalec  2010 - 2014  87 
12.  33859  dr. Krešimir Gjuračić  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2014  27 
13.  03383  dr. Ivan - Janez Hacin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2013  112 
14.  25519  dr. Jaka Horvat  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  49 
15.  28509  dr. Tina Ivančič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  13 
16.  18511  dr. Polona Jamnik  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  878 
17.  25520  dr. Vesna Jerman  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2013  38 
18.  11548  dr. Barbka Jeršek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  399 
19.  22491  dr. Anja Klančnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  304 
20.  22312  dr. Gregor Kosec  Biotehnologija  Raziskovalec  2010 - 2014  101 
21.  31913  dr. Janez Kosel  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  76 
22.  22492  dr. Barbara Kraigher  Biologija  Raziskovalec  2011 - 2014  107 
23.  34331  dr. Luka Kranjc  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  30 
24.  24313  dr. Marija Kurinčič  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2013  53 
25.  23483  dr. Enej Kuščer  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  36 
26.  17794  Simona Leskovec    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  25 
27.  25521  dr. Urška Lešnik  Biotehnologija  Raziskovalec  2010 - 2012  31 
28.  29435  dr. Špela Levičnik Hoefferle  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  20 
29.  05993  dr. Ines Mandić-Mulec  Biotehnologija  Vodja projekta  2009 - 2014  579 
30.  28508  dr. Ana Mavri  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  37 
31.  21244  dr. Jan Mavri  Farmacija  Raziskovalec  2009  57 
32.  34175  dr. Levin Pal  Biotehnologija  Raziskovalec  2011 - 2012  79 
33.  15618  dr. Maja Paš  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  98 
34.  13542  dr. Hrvoje Petković  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  285 
35.  33605  dr. Saša Piskernik  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2011 - 2013  58 
36.  04001  dr. Peter Raspor  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2013  1.876 
37.  30991  Tanja Rožman    Tehnični sodelavec  2009 - 2010 
38.  07030  dr. Sonja Smole - Možina  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  1.046 
39.  13005  dr. David Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2014  436 
40.  19506  Matej Šergan    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
41.  26540  dr. Polonca Štefanič  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  157 
42.  36377  dr. Miha Tome  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2013  26 
43.  30764  dr. Teja Zakrajšek  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  10 
44.  26541  dr. Jure Zupan  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  87 
45.  31211  Milena Žabkar    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
2.  2592  ACIES BIO, biotehnološke raziskave in razvoj, d.o.o.  Ljubljana  2226391  470 
Povzetek
Objekt predlaganega raziskovalnega programa so mikroorganizmi s svojo ključno vlogo v naravnih in različnih bioprocesnih okoljih. Pogoj za izkoriščanje potenciala na eni strani in obvladovanje neželjenih posledic mikroorganizmov na drugi strani je razumevanje njihovega delovanja, tako na nivoju celice kot na nivoju mikrobne združbe in interakcij z drugimi organizmi. Spremembe fizikalnih in kemijskih pogojev okolja inducirajo adaptivne mehanizme mikroorganizmov na stresne razmere, kar je ključnega pomena za njihovo preživetje in delovanje v okolju. V modelnih laboratorijskih sistemih bomo proučevali vpliv bioloških dejavnikov in njihovih interakciij (npr. virusov, bakterij, gliv in višjih organizmov) ter fizikalno-kemijskih stresnih dejavnikov (npr. založenosti s hranili, temperature, vlažnosti, koncentracije soli, kovinskih ionov in različnih protimikrobnih snovi) na mikroorganizme. Stresni odgovor bomo proučevali na nivoju genoma, proteoma in metabolne aktivnosti mikroorganizmov. Poleg fiziološke ravni bodo naše raziskave obsegale tudi ekološko raven. Ekologijo mikrobnih združb bomo proučevali na kompleksnih modelnih sistemih ter v naravnih (npr. tla in vode) in bioprocesnih okoljih (npr. grozdje/mošt in druga živila ter okolja pridobivanja antimikrobnih učnkovin). Proučevali bomo vpliv stresnih dejavnikov na kroženje hranil, strukturo, dinamiko in delovanje mikrobnih združb. V tem pogledu bomo razvijali klasične in molekularno-biološke metode odkrivanja, identifikacije in tipizacije mikroorganizmov v živilih in v okolju. Namen je učinkovitejše odkrivanje in sledenje mikroorganizmov v naravnih in bioprocesnih okoljih, kar zagotavlja proizvodnjo varnih živil in ohranjanje kakovostnega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina izkazuje pomemben doprinos k razvoju mikrobiologije in biotehnologije živil in okolja skozi izjemno število visoko kvalitetnih objav in njihovo visoko citiranost. Naše raziskave prinašajo nova znanja o mikroorganizmih, ki so najštevilčnejši prebivalci našega planeta in ključni dejavniki kroženja hranil. Vplivajo na dinamiko toplogrednih plinov, na naše zdravje, na varnost in kvaliteto živil tern a pridelavo hrane. Zato so znanja o njihovi fiziologiji, ekologiji, evoluciji, o molekularnih mehanizmih patogenosti, strukturi in funkciji biofilmov, o socialnosti, proteomih, genomih, regulaciji genov, o njihovi neverjetni raznolikosti in biotehnološkem potencialu izrednega pomena. Naše raziskave se dotikajo naštetih tematik in rezultati naših raziskav so poglobili razumevanje vloge bakterij in arhej pri odstranjevanju viškov dušika iz tal, kroženju dušika, vplivu farmacevtikov na mikrobne združbe. Raziskave vpliva stresnih dejavnikov na preživetje bakterij, na sintezo antibiotikov in odpornost nanje so pomembne za obvladovanje patogena Campylobacter jejuni, ki je najpomembnejši črevesni pathogen in razumevanje staranja pri kvasovkah. Odkrili smo tudi nove načine modulacije odpornosti kampilobaktrov na antibiotike z rastlinskimi izvlečki ter razvili metode za sledenje te bakterije in drugih patogenov v živilih ter tako pomembno prispevali k razvoju znanosti. Bacillus subtilis, industrijsko pomembna bakterija, a tudi probiotik in biopesticid, je modelna bakterija naše skupine za raziskave socialnih odnosov in strukture biofilmov. Te so prinesle objave v najboljših revijah na svetu (PNAS) in sodelave z najboljšimi laboratoriji na svetu (s Harvardom, Oxfordom, Univerzo v Kopenhagnu, Jeni, Groningenu, Budimpešti, Aberdeenu). Razumevanje socialnih interakcij je trenutno ena najbolj vročih tem v znanosti, saj postaja jasno, da mikrobi živijo v skupnostih. Za boljše metode obvladovanja koristnih in škodljivih mikrobov bomo morali spoznati tudi socialne vidike mikrobnega sveta. Raziskujemo tudi spojine poliketidnega izvora, ki imajo izredno širok spekter farmakoloških aktivnosti, od protibakterijske, protiglivne in protirakaste do supresije imunskega sistema. V okviru programa smo dosegli velik napredek pri razumevanju biosinteze več medicinsko zelo pomembnih spojin (npr. FK506, eritromicin) kot tudi spojin z velikim potencialom za reševanje trenutno še nerešenih potreb v farmaciji, kot je npr. antibiotik kelokardin. Pridobljeno povečano razumevanje mehanizmov biosinteze poliketidov je ključnega pomena za pridobivanje novih spojin z izboljšanimi lastnostmi s pomočjo biosinteznega inženirstva. Po drugi strani na podlagi novih spoznanj lahko tudi hitro povečamo donose poliketidnih spojin v fermentacijskih bioprocesih, kar je pomembno tako pri industrijsko pomembnih učinkovinah kot tudi pri spojinah, ki se proizvajajo za raziskovalne namene v okviru kliničnih in predkliničnih testiranj novih učinkovin. Programske raziskave obsegajo tudi metagenomiko, proteomiko in metabolomiko mikroorganizmov in tudi na tem področju smo izkazali pomemben vpliv skozi objave, citiranost in sodelovanje s tujimi in domačimi laboratoriji.
Pomen za razvoj Slovenije
Proučevanje biosinteze poliketidov v aktinomicetah ima v Sloveniji še posebej velik pomen, saj industrijski procesi za proizvodnjo poliketidnih učinkovin potekajo v dveh naših največjih farmacevtskih podjetjih Krka in Lek/Sandoz. V okviru programa smo sodelovali z obema podjetjema in skupaj s Krkinimi in Lekovimi raziskovalci razvili in patentno zaščitili nove postopke za pridobivanje generičnih učinkovin z večmilijardnim letnim trgom. Pridobljeni rezultati raziskav so velikega pomena tudi za mlado biotehnološko podjetje Acies Bio, ki kot partner sodeluje v programu in razvija nove učinkovine zlasti na področjih nevrodegenerativnih bolezni, okužb, ki jih povzročajo multirezistentne Gram-negativne bakterije, in raka. Nove spojine smo patentno zaščitili in trenutno nadaljujemo njihov predklinični razvoj v sodelovanju z vrhunskimi tujimi raziskovalnimi institucijami. Vsi ti rezultati kažejo na izredno velik in dolgotrajen pozitivni učinek, ki ga bodo imeli rezultati raziskovalnega programa na slovensko gospodarstvo in družbo. Poleg pomembnega vpliva na področju farmacevtikov programska skupina razvija tudi znanja pomembna za okoljske tehnologije, ohranjanje čistega okolja in prinaša znanja pomembna za ohranjanje in nadzor neoporečnosti živil. Tudi na teh področjih izkazujemo intenzivno sodelovanje z industrijo. Programska skupina ima izredno velik in pozitiven vpliv tudi na dodiplsmko in podiplomsko univerzitetno izobražavanje, saj je večina članov aktivno vključena v pedagoške procese na univerzi in znanja učinkovito prenašamo na mlajše generacije, kar dokazuje izjemno število doktoratov, magisterijev in diplomskih del, ki so nastala pod mentorstvom članov programske.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno