Projekti / Programi
klimatske spremembe in njihov vpliv na prevladujočo paradigmo v ekonomskih in poslovnih znanostih ter v Sloveniji
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Proučevanje obnašanja podjetij ima naslednje pomene : 1. analiza vplivov zunanjega in notranjega okolja podjetij je prva, ki analizira razvoj, konkurenčnost podjetij skozi prizmo internih/eksternih dejavnikov (lastništvo, zadolženost, pomen institucionalnih značilnosti, strukturnih reform ter tranzicije); 2. primerjalna analiza posledic zadolževanja ter strukture kapitala bo pomagala pojasniti stanje v Sloveniji ter razlike v prizadetosti med podjetji, sektorji, državami; 3. proučevanje razkriva primerjalno učinkovitost protikriznih ukrepov v EU ter učinke institucionalnih značilnosti držav; 4. proučevanje uspešnosti podjetij prikazuje pomen notranjih značilnosti podjetij, prestrukturiranja, vlaganja v otipljivi in neotipljivi kapital, odnosov v podjetjih. Rezultati so pomembni z vidika analize konkurenčnosti in prihodnjega razvoja; 5. prispevek k razvoju ekonomske teorije in empiričnih raziskav na področjih vloge deležnikov v podjetju; 6. zaradi mednarodnih razsežnosti, aktualnosti ter pomena strateškega obnašanja podjetij je tema izjemno zanimiva in odmevna v trenutni aplikativni znanosti na področju ekonomije. Analiza porabnikov, turizma in kakovosti življenje z vidika trajnostnega razvoja: 7. prispevali smo k združitvi več ravni odgovorne potrošnje (okoljski, družbeni), opazovanju predhodnikov posameznega odgovornega vedenja in omogočili dodaten vpogled v pomembnost posamezne dimenzije (okoljska, družbena) za oblikovanje strategij in vpliv na vedenje porabnikov; 8. s pregledom literature in ob dosledni rabi dveh dimenzij odgovornosti podjetij smo prispevali k bolj doslednemu pojmovanju etične, trajnostne, okoljsko in družbeno odgovorne potrošnje; 9. s postavitvijo raziskave v tranzicijsko okolje širimo kontekst izven tradicionalno preučevanih zahodnih kulturnih okolij; 10. v projektu smo kot prvi pri nas povezali problem zadolženosti slovenskih podjetij in družbe z vidika trajnostnega razvoja, in sicer v kontekstu staranja, pokojninske reforme in medgeneracijskega sožitja; 11. analizirali smo značilnosti slovenskih mest, prebivalcev v luči trajnostnega razvoja mest, kar je ena redkih analiz pri nas, prva, ki izhaja iz ekonomike sreče. Pri analizi smo uporabili raziskovalne pristope, ki pomenijo ali novo metodo ali pa prvo uporabo v Sloveniji: 12. razvoj metodologije za merjenje neotipljivega kapitala v javnem sektorju, 13. priprava podatkovnih izhodišč za oceno neotipljivega kapitala iz podatkov, ki jih s pomočjo vprašalnikov zbira SURS, 14. razvoj metodologije za merjenje zadovoljstva ljudi s kakovostjo življenja v slovenskih mestih s poudarkom na trajnostnih elementih, 15. uporaba podatkov iz zaključnih računov podjetij na ravni EU, kar omogoča natančno primerjalno analizo poslovanja podjetij v državah EU in Sloveniji, 16. priprava prve široke baze podatkov o neotipljivem kapitalu v vseh sektorjih gospodarstva za državo v razvoju, ki omogoča primerjavo stanja med privatnim in javnim ter analizo posledic za produktivnost.
Pomen za razvoj Slovenije
1. razumevanje značilnosti slovenskih podjetij je pripomoglo k razumevanju stanja in opozorilo podjetja/državo o ustreznosti obstoječih praks in nakazalo potrebne spremembe; 2. primerjalna mednarodna analiza je pripomogla k razumevanju značilnosti poslovanja v Sloveniji ter konkurenčnih sposobnosti slovenskih podjetij; 3. študija se je dotaknila problema lastništva in lastniškega prestrukturiranja, ki vpliva na obnašanje podjetij, na naložbe (tipe) in na poslovanje ter produktivnost, kar je pomembno za oblikovalce zakonodaje in napotek za management ter lastnike podjetij; 4. na osnovi identifikacije problemov smo pripravili izhodišča za oblikovanje ukrepov ekonomske politike za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti; 5. analiza neotipljivega kapitala v javnem sektorju je razkrila slabosti le-tega in pripomogla k večjim investicijam v neotipljivi kapital ter učinkovitosti, na daljši rok zmanjšanju obsega javnega sektorja in stabilizaciji javnih financ. Proučevanje trajnostnega razvoja je: 6. nadaljevalo zastavljeno delo na področju ekoloških in trajnostnih elementov, neotipljivega kapitala, kot smo si jih zastavili v prejšnjem obdobju. Področje držav v razvoju in tudi tranzicijskih držav je še precej neobdelano, zato je to delo pomembno nadaljevati. 7. pomagalo določiti pomen turizma za razvoj regij in podpornih dejavnosti, prispevalo k oblikovanju ustreznih ukrepov, pomagalo pri ohranjanju podeželja in razvoju eko-kmetijstva; 8. analiza staranja kot dejavnika trajnostnega razvoja v luči medgeneracijskega sožitja je pripomogla k analizi modelov financiranja pokojnin, 9. analiza trajnostnega razvoja slovenskih mest je identificirala trajnostne vzgibe prebivalcev ter njihovo zadovoljstvo z življenjem v mestih, kar je pomemben input za oblikovanje ustreznih ukrepov ter povečanje kakovosti življenja. 10. vpogled v odzive porabnikov na okoljsko in družbeno odgovorne strategije podjetij je omogočil vpliv na odločitev za vedenje porabnikov, ki je odgovorno do družbe in okolja. Ostali učinki: 11. Rezultati so na voljo raziskovalcem, podjetjem, javnim institucijam, vladi, študentom vseh stopenj študija in drugi zainteresirani javnosti za različne namene; predstavili smo jih tudi na Poslovni konferenci Portorož, kar prispeva k seznanjenosti s problematiko med poslovneži. 12. Številni vidiki analize so eni prvih na svojem področju, sploh za države v razvoju, kar omogoča večjo prepoznavnost raziskovalcev, Ekonomske fakultete ter lažje povezovanje z vidnimi raziskovalci, kakor tudi bolj kakovostne raziskave v prihodnosti. 13. Zaradi široke raziskovalne skupine se krepi mednarodno sodelovanje skupine. 14. Izsledki raziskovalnega dela so preko strokovnega dela članov prisotni v temeljnih odločitvah slovenskega razvoja in razvoja slovenskih podjetij, preko medijev pa dosegajo širši slovenski prostor. 15. Rezultati lahko pozitivno vplivajo na gospodarsko klimo in rast, sprožijo potrebne reforme poslovnega okolja in miselnosti odločevalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si