Projekti / Programi
Raziskave in ohranjanje naravnih vrednot s področja mineralogije v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.01 |
Naravoslovje |
Geologija |
Mineralogija in petrologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Raziskovalci (9)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt »Raziskave in ohranjanje naravnih vrednot s področja mineralogije v Sloveniji« je bil v svoji zasnovi zastavljen multidisciplinarno. Raziskave niso vključevale samo strogo mineraloških vsebin, ampak, še posebej v primeru rudnikov, celotno širino problematike vse od odkritja nahajališča, celovite analize razumevanja logike pojavljanja rudnih teles in s tem povezanega razvoja rudarjenja. Mineralogija je interpretirana v kontekstu geološke zgodovine, tektonike ter s tem povezanih geokemijskih procesov, ki so vodili do nastanka posameznih mineralnih združb. V 3-letnem projektnem obdobju smo ob sodelovanju raziskovalne skupine ter rudarskih ekip iz Mežice in Idrija dobili dve izjemni deli – znanstveni monografiji o zgodovini rudarjenja, geologiji in mineralogiji dveh največjih slovenskih rudišč. V monografijah je prvič na enostaven in razumljiv način vzpostavljena povezava med kompleksnimi geološkimi procesi in kristalizacijo mineralov. Na osnovi paragenetskih odnosov med minerali in geokemije žvepla smo podali razlago o nastanku obeh rudišč. Tako smo rudišče Mežica uvrstili Mississippi Valley tip Pb-Zn rudišč, pri katerem je najverjetnejši sprožilec hidrotermalne konvekcijske celice vdor magme ob Periadriatskem lineamentu. To potrjujejo odnosi med prikamnino in primarnimi minerali, deloma pa tudi potek kasnejših oksidacijskih procesov. Pri glavnem mineralu oksidacijske cone wulfenitu smo dokazali nenavadno nizko simetrijo (I4 namesto I4/a), kar je vzrok za hemimorfnost kristalov in pojav dveh zakonov dvojčenja, kakršna doslej v literaturi še nista bila opisana. Imenovali smo ju po nahajališčih: Igrški in Dorotejski zakon. Tako smo dobili prva dva zakona dvojčenja poimenovana po kakšnem slovenskem nahajališču. V primeru živosrebrovega rudišča Idrija smo posebno pozornost posvetili ogljikovodikom, ki so v velikih količinah prisotni v sedimentnih kamninah. Ti ogljikovodiki so ob vdoru vročih raztopin, bogatih s Hg, odigrali izjemno pomembno vlogo pri procesih mineralizacije po odprtih prelomnih conah. Glede na visoko stopnjo pirolize smo pokazali, da večina žvepla potrebnega za nastanek cinabarita izvira ravno iz teh ogljikovodikov, ostali viri pa so bili manj pomembni. Prvič smo razložili razmerje med obema polimorfoma HgS, cinabaritom in metacinabaritom, ki se odraža na dvojčenju cinabarita kakor tudi na njunih topotaksijskih odnosih. Nenavadno dejstvo, da sta oba polimorfa pogosto kristalizirala istočasno, smo pojasnili s povišano vsebnostjo cinka v raztopinah, ki zniža temperaturo kristalizacije visokotemperaturnega polimorfa metacinabarita. Z elektronsko mikroskopijo določili tudi nekaj novih mineralov. Monografiji sta napisani na visokem znanstvenem nivoju in hkrati dovolj razumljivi za širši krog bralcev. Odlikujeta se z vzorno jezikovno podobo in izvirnim prikazom nahajališč mineralov v genetski povezavi z geološkim razvojem ozemlja. Zaradi velikega interesa mednarodne znanstvene javnosti sta bili kmalu prevedeni v angleščino in nemščino, monografija o mineralih Idrije pa tudi v italijanščino. Služili bosta kot referenčno delo ter dopolnilno gradivo za univerzitetni študij in širšo strokovno javnost s področja geologije, rudarstva, mineralogije, kemije in naravovarstva, pa tudi kot osnova za odpiranje novih tem za doktorske in diplomske naloge s področja mineralogije pri nas.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi znanstveno-raziskovalne in družbeno-kulturne naravnanosti rezultati projekta spodbujajo k spoznavanju in varovanju našega naravnega okolja in naravnih vrednot, s promocijo in popularizacijo pridobljenih znanj pa vključujejo tudi informacijsko dejavnost in ne nazadnje, predlagane aktivnosti prispevajo k regionalnemu razvoju, turizmu in vsesplošnemu dejavnemu odnosu do naravne in kulturne dediščine. Institucionaliziranje raziskav je pripomoglo k aktivnemu in organiziranemu ohranjanju mineraloške naravne dediščine. Tako smo že z dosedanjim delom na tem področju opravili izjemno promocijo naravnih vrednot Slovenije in pripomogli k mednarodni prepoznavnosti naše dediščine v svetu. Glede na dejstvo, da sta tako rudnik Mežica kot Idrija v nedavni preteklosti zaradi ekonomskih razlogov opustila tehnološko izkoriščanje rudnih zalog, vedno bolj pa prihaja v ospredje kulturno-zgodovinski in znanstveno-raziskovalni pomen rudišč, je bilo njihovo zanimanje za sodelovanje na tem projektu toliko večje. V tem obdobju so se v rudnikih preusmerili v muzejsko in turistično dejavnost ter uredili rudarsko-tehnološke, geološke in mineraloške zbirke, ki so pomemben del njihove kulturno-tehnične zapuščine, ki je kot takšna posebno privlačna za razvoj turizma v obeh regijah. Ker sta bila v tem času oba rudnika še vzdrževana in večji del še dostopna za raziskovanje, pri tem pa so nam bile na razpolago tudi usposobljene rudarske ekipe z dragocenim znanjem, je to bil verjetno zadnji čas, da smo nadoknadili zamujeno in s skrbno načrtovanimi raziskovalnimi odkopi pridobili zadostno število eksponatov za postavitev mineraloških zbirk, ki danes služijo kot pomemben tipski material za vse sedanje in bodoče raziskave mineralnih pojavov v naših rudiščih, kakor tudi za ohranitev nacionalno pomembnega dela naravne dediščine obeh rudnikov. V okviru projekta smo pričeli postavljati tudi interaktivno bazo podatkov o mineralnih in rudnih pojavih, kar nam bo v bodočnosti omogočilo pripravo sistema za oceno ter napovedovanje rudnih zalog za eventualno bodočo eksploatacijo, ob tem pa bomo ob temeljitem poznavanju hidrogeoloških razmer hkrati lahko zagotovili uspešno odpravljanje ekoloških problemov, ki so posledica rudarske dejavnosti. Delo opravljeno v okviru projekta služi kot temelj za študij novih mineralnih pojavov in kot osnovno gradivo za odpiranje novih tem za raziskovalne naloge s področja mineralogije v Sloveniji. Glede na regionalno in zgodovinsko vpetost Slovenije v alpski prostor, smo z našim aktivnim pristopom k raziskovanju naravne dediščine s področja mineralogije pripomogli, da se je Slovenija vrisala na mineraloški zemljevid srednjeevropskih dežel, naše delo pa glede na dosedanje odzive uglednih evropskih mineralogov že služi kot zgled za sistematično in multidisciplinarno obravnavanje te tematike. Naše raziskave so deloma pripomogle tudi pri vzpostavitvi Geoparkov v Mežici in Idriji ter so imele bistven doprinos pri vpisu Idrije na seznam svetovne naravne dediščine pod UNESCO zaščito. Podobni aktivni pristopi v raziskavah in ohranjanju naravnih vrednot s področja mineralogije so novost tudi v svetu in zato predstavljajo pravi izziv v slovenskem prostoru. Spoznanja, ki smo jih pridobili v okviru predlaganega projekta, smo širši javnosti predstavili na različne načine. Z izsledki dela smo domačo in tujo strokovno javnost seznanili v obliki predavanj na znanstvenih srečanjih in simpozijih. Poleg objav smo pripravili posebne razstave eksponatov, uredili ter dokumentirali zbirke mineralov raziskanih nahajališč in pripravili poljudne predstavitve za popularizacijo mineralogije v Sloveniji. Ob široki promociji smo izdali bogato ilustrirane monografije o mineralogiji naših dveh največjih rudnikov. S tem smo pripomogli, da se je iz posameznih delcev zgradila trajnostna vrednota, najsi je to kulturna ali naravna, ki je postala del svetovne zakladnice znanja in dediščine za bodoče rodove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
