Projekti / Programi
Seizmotektonski model Ljubljanske kotline
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.06 |
Naravoslovje |
Geologija |
Regionalna geologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Raziskovalci (20)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Vprašanje recentne geodinamike smo reševali z interdisciplinarnim geološko - geodetsko-seizmološkim pristopom in uvedli ali začeli uvajati nove raziskovalne metode (visokoločljiva seizmika, nizkofrekvenčni georadar, tektonska geomorfologija) v raziskave v slovenskem prostoru. S tem smo pripomogli k razumevanju aktivne tektonike in seizmotektonike na območju prehoda iz Južnih Alp v Dinaride ter splošno k razvoju slovenske znanosti na področju geoznanosti. Identificirali in kvantificirali smo aktivne prelome na območju Ljubljanske kotline in rešili nekatera pomembna znanstvena vprašanja iz preteklosti. Med drugim, da so znotraj kotline aktivni predvsem reverzni in ne normalni prelomi, da je Vodiška topografska stopnja površinski izraz aktivnega reverznega preloma in da so v Ljubljanski kotlini potencialno potresno nevarni predvsem desnozmični in reverzni prelom.
Velika novost je bistveno izboljšano regionalno polje hitrosti premikov točk glede na stabilno Evrazijo. Iz rezultatov GNSS opazovanj smo določili hitrost primikanja Jadranske mikroplošče k Evraziji, hitrost premikanja ob Savskem prelomu in krčenje v Posavskih gub. Vse to so podatki, ki jih svetovna raziskovalna srenja s tega področja že nekaj časa nestrpno pričakuje.
Z raziskavo na Vodiškem prelomu smo prvič na slovenskem ozemlju s paleoseizmološkimi orodji dokazali pripovršinski obpotresni pretrg v bližnji geološki zgodovini, kar postavlja v novo luč tako ocene seizmotektonskih razmer in oceno potresne nevarnosti v Sloveniji, kot umestitev slovenskega prostora v širšo seizmotektonsko sliko na stičišču Alp in Dinaridov. Raziskava na Vodiškem prelomu je z izvedbo v zaporedju: pregled geološkega arhiva, geološko kartiranje, daljinsko zaznavanje, tektonsko – geomorfološko kartiranje, izvedba in obdelava natančnih geodetskih posnetkov, zaporedje geofizikalnih preiskav (refrakcijska in refleksijska seizmika, GPR, ERT) in na koncu analiza dveh paleoseizmoloških jarkov, vzorčni primer metodološkega pristopa izvedbe tovrstne raziskave tudi v svetovnem merilu.
Nova intenzitetna lestvica ESI 2007 je bila testirana na primeru potresa leta 1998 v Krnskem pogorju z največjo intenziteto VII-VIII po EMS-98. Raziskave so pokazale, da je ESI 2007 lestvica učinkovito orodje za oceno intenzitete v redko poseljenih goratih območjih ne le za zelo močne, temveč tudi za srednje močne potrese, kar je novost v svetovni literaturi.
Metodo spektralnih razmerij mikrotremorjev, ki se sicer uporablja za določitev lastne frekvence kvartarnih fluvialnih in jezerskih sedimentov, smo uspešno uporabili kot inovativno geofizikalno prospekcijsko metodo za določitev njihove debeline. Potrdili smo, da lahko metodo mikrotremorjev, ki je bistveno hitrejša in cenejša od drugih metod, uporabimo kot učinkovito metodo za interpolacijo debeline sedimentov med podatki vrtin ali drugih geofizikalnih raziskav. Za ugotavljanje vpliva lokalne geološke zgradbe na ojačenje seizmičnih valov smo izvedli obsežne raziskave z metodo spektralnih razmerij mikrotremorjev. Gre za eno prvih tako obsežnih raziskav s to metodo v svetu, ki zato predstavlja vzorčen primer.
Ker je geodezija kot stroka v zadnjih desetletjih silovito napredovala, tako v tehnološkem kot v znanstveno raziskovalnem smislu, so sedaj mogoči preračuni obstoječih merskih podatkov skladno s sodobnimi pristopi predvsem v smislu določevanja datumskih parametrov, izravnave, transformacije, nepristranske ocene iskanih parametrov in deformacijske analize, kar smo s svojim raziskavami v celoti dosegli. Nadalje smo v geodetskem delu raziskav realizirali kakovosten koordinatni sistema ter določitev koordinat točk v posamezni terminski izmeri, na osnovi katerih smo s ponovljenimi opazovanji GNSS na kakovostno stabiliziranih geodetskih točkah določili premike oziroma hitrosti premikov točk v času.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija leži v zmerno potresno aktivnem območju, kjer so potresi z magnitudami 3-4 vsakoletni, uničujoči potresi z magnitudami nad 5 pa razmeroma redki. Potresna nevarnost je bila doslej znana le zaradi nekaj posameznih močnejših potresov, med katerimi so bili najmočnejši Idrijski potres leta 1511 z ocenjeno magnitudo 6.8, Veliki koroški potres leta 1348 z ocenjeno magnitudo 6.4 in Ljubljanski potres leta 1895 z ocenjeno magnitudo 6.1. Ti so povzročili večjo gmotno škodo in zahtevali tudi človeška življenja. Zaradi redkosti takih dogodkov in kratkega obdobja beleženja (1000 letno beleženje potresov je v primerjavi z več 10-1000 tisočletno življenjsko dobo seizmogenih virov izjemno malo), je veljalo napačno prepričanje, da živimo v potresno relativno varni deželi. Rezultati tega projekta so pokazali, da je na širšem območju Ljubljanske kotline več aktivnih prelomov, ki so lahko viri močnih potresov, na nekaterih prelomih pa smo našli dejanske dokaze o uničujočih potresih v preteklosti. Verjetnost uničujočih potresov predstavlja nevarnost za ljudi, infrastrukturo in ekonomijo. Rezultati tega projekta bodo eden od osnovnih gradnikov nove ocene potresne ogroženosti Ljubljanske kotline in Slovenije ter temelj za načrtovanje ukrepov za zmanjševanje potresne ranljivosti. Nova spoznanja bo treba upoštevati pri zagotavljanju varnosti družbe skozi različne ukrepe prostorskega planiranja, potresno varne gradnje in ozaveščanja prebivalcev.
Z našimi raziskavami smo uvrstili raziskano ozemlje na evropski zemljevid dežel, ki imajo tematiko seizmotektonike in potresne nevarnosti obdelano na visokem nivoju
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
