Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vzorci prilagajanja človekovih dejavnosti spremembam v okolju po zadnjem glacialnem maksimumu v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.01  Humanistika  Geografija  Fizična geografija 

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
scenariji prilagajanja, človekove dejavnosti, spremembe v okolju, zaznavanje sprememb, poledenitev, spremembe v holocenu, aktivna tektonika, modeli verjetnosti, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18462  dr. Maja Andrič  Arheologija  Raziskovalec  2011 - 2014  223 
2.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  247 
3.  22647  dr. Boštjan Bajec  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  157 
4.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  431 
5.  06252  dr. Mihael Budja  Arheologija  Raziskovalec  2011 - 2014  301 
6.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  325 
7.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  208 
8.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  391 
9.  18166  dr. Marko Komac  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  521 
10.  18894  Marta Tamara Korošec    Tehnični sodelavec  2011 - 2014 
11.  11799  dr. Marko Krevs  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  445 
12.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  526 
13.  22585  dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik  Humanistika  Raziskovalec  2011 - 2014  454 
14.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2014  327 
15.  09430  dr. Karel Natek  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  598 
16.  21384  dr. Matevž Novak  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  412 
17.  07694  dr. Darko Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2014  518 
18.  03912  dr. Dušan Plut  Humanistika  Vodja  2011 - 2014  1.079 
19.  01304  dr. Marko Polič  Psihologija  Raziskovalec  2011 - 2014  988 
20.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  408 
21.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2011 - 2014  324 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.272 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.224 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  63.155 
4.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.785 
Povzetek
Razvoj geografskega okolja na območju Slovenije v in po LGM-ju je v veliki meri potekal v odvisnosti od spreminjanja podnebja, dodatno pa so tako na okolje, kot posledično na življenje ljudi, vplivali izjemni dogodki, povezani s tektoniko našega ozemlja (potresi, podori in plazovi). Preplet procesov je vplival na razvoj površja, hidrografske mreže, pedogenezo in na razširjenost ter razvoj rastlinskih vrst, vse skupaj pa tudi na poselitev ter druge človekove dejavnosti. Na podlagi rezultatov raziskav dinamike okoljskih sprememb v predlaganem raziskovalnem projektu načrtujemo oblikovanje scenarijev prilagajanja spreminjajočim se razmeram v okolju, pri čemer je nujno tudi poznavanje človekovega zaznavanja in odzivanja nanje   Raziskovanje bo potekalo na dveh vsebinskih poljih, in sicer: Razvoj in spreminjanje geografskega okolja: obstoječi podatki in na podlagi terenskega dela in laboratorijskih analiz pridobljeni novi podatki bodo osnova interpretaciji razvoja površja, hidrografske mreže, prsti in vegetacije v odvisnosti od sprememb v geografskem okolju hkrati pa bodo trdna podlaga za napoved bodočih trendov. Razvoj poselitve in dejavnosti v prostoru: v odvisnosti od podnebnih sprememb in sprememb v geografskem okolju ugotoviti vzorce prilagajanja v preteklosti in njihova uporabnost pri oblikovanju bodočih scenarijev prilagajanja, ob upoštevanju človekovega zaznavanja sprememb v okolju .   Cilji predlaganega raziskovalnega projekta so preučitev dinamike razvoja površja po LGM-ju na osnovi modeliranja s pomočjo terenskega kartiranja, GIS orodij, GPS meritev, absolutnih datacij in širše interpretacije (z vidika poledenitve, periglacialnih in drugih geomorfnih procesov, aktivne tektonike); vzpostavitev arhivov hitrih klimatskih sprememb v holocenu; preučitev dinamike razvoja poznoglacialne in holocenske vegetacije v jugovzhodnih Alpah; osvetlitev pojavnosti izrednih vremenskih dogodkov in njihovih posledic v okolju v preteklosti ter trendov spreminjanja podnebja v zadnjih 150 letih;  analiza in interpretacija razvoja poselitve in razvoja človekovih dejavnosti v Sloveniji v holocenu v povezavi s hitrimi klimatskimi in drugimi ključnimi spremembami naravnega okolja; korelacija hitrih klimatskih sprememb s spremembami drugih sestavin porečja, vodnih bilanc in hidrografske mreže v različnih geografskih okoljih; okrepitev podnebnega spomina; opredelitev vzorcev prilagajanja človeka spremembam v geografskem okolju z vidika poselitve, kmetijstva in rabe tal, prometa, turizma in rekreacije tudi s pomočjo historičnih izkušenj; izdelava scenarijev prilagajanja na spremembe v geografskem okolju v prihodnosti na podlagi prepoznane dinamike sprememb v okolju, preteklih vzorcev prilagajanja in načinov zaznavanja, pričakovanih tehnoloških, vrednotnih in drugih sprememb ter človekove pripravljenosti na spremembe.   Koncept predlaganega raziskovalnega projekta je znotraj geografije nov (UL, FF – Oddelek za geografijo), v povezovanju z drugimi strokami (geologijo - UL, FNT, Oddelek za geologijo; Geološki zavod Slovenije; arheologijo - ZRC SAZU – Inštitut za arheologijo, UL, FF – Oddelek za arheologijo; psihologijo - Oddelek za psihologijo) pa inovativen, s posebnim poudarkom na interdisciplinarnosti in medinštitucionalnih povezavah, ki jih proučevanje tako kompleksne problematike zahteva. V projektno skupino je vključena tudi raziskovalna skupina Inštituta CEREGE iz Francije (Aix-en-Provence), ki bo pomembno doprinesla predvsem na metodološkem področju, saj s svojo raziskovalno opremo in znanjem omogoča nove dimenzije preučevanj sprememb v okolju.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljni projekt se je v Sloveniji kot prvi široko interdisciplinarno lotil problematike sistemskega znanstveno-raziskovalnega pristopa in dograjevanja skupnega, naravoslovnega, družboslovnega in humanističnega raziskovalnega modela za preučevanje post-glacialnih, sedanjih in pričakovanih sprememb v dinamiki geografskega okolja Slovenije in različnih prilagoditvenih (adaptacijskih) zmogljivosti človekovih dejavnosti, zaznavanja prebivalcev in strategije odzivov različnih človekovih dejavnosti na okoljske spremembe. Zaradi vsebinske inovativnosti izbrane tematike (glacialna in post-glacialna dinamika ter sodobna dinamika geografskega okolja in njegovih struktur) tudi na področju posameznih, v projekt vključenih znanstvenih disciplin, je bilo potrebno uvodoma vzpostaviti medsebojno primerljivo podatkovno in interpretativno informacijsko bazo. Večjo znanstveno pozornost je bilo treba nameniti tudi primerni uporabi zelo raznolikih metod: absolutnih datacijskih metod, palinoloških raziskav, analitskim postopkom mikromorfoloških analiz sedimentov in kulturnih depozitov na arheoloških najdiščih, paleoklimatskih in zgodovinskih analiz kot ključnih za časovno umestitev dinamičnih sprememb geografskega okolja in prilagajanje človekovih dejavnosti. Metode so bile empirično preizkušene v različnih vzorčnih geografskih območjih, dobljeni regionalni in lokalni rezultati pa primerno interpretirani na širši geografski prostor. V okviru temeljenga projekta so dopolnjene tako metode za funkcijsko raziskovanje dolgoročnih sprememb sestavin okolja (poudarek na klimi, reliefu, jezerih in vodnih tokovih, prsti in vegetaciji) kot tudi kratkoročnih - s poudarkom na poudarjeni sodobni dinamiki podnebnih spremembah. Vzorčna območja raziskovanja in uporaba terenskih in laboratorijskih analiz so bili izbrani na osnovi interdisciplinarnega dogovora na skupnih delavnicah, izvedeno je bilo tudi interdisciplinarno terensko raziskovanje. Zaznavanje in ugotavljanje odzivov prebivalcev na dinamiko okoljskih sprememb je bilo ugotovljeno na osnovi psihološko-geografsko zasnovanega anketnega vprašalnika in prostorsko, družbenogeografsko reprezentativnega vzorca anketiranih. Ta del raziskave je povezal geografske vidike podnebnih sprememb s psihološkimi, tj. odnosom ljudi do podnebnih sprememb, njihovih vzrokov, ukrepov za njihovo blažitev in možnosti za preprečevanje. Omogoča tudi primerjavo nekdanjih, zgodovinsko/arheološko ugotovljenih vzorcev vedenja z današnjimi. Predlagane strategije prilagajanja človekovih dejavnosti so metodološko zasnovane na interpretaciji ugotovljenih preteklih trendov adaptacije, ugotovitev odzivov prebivalcev na dinamiko okolja in predvidevanja tehnoloških, ekonomskih in vrednotnih sprememb. Predlagamo, da se v prihodnje na znanstvenem oz. metodološkem polju interdisciplinarnega raziskovanja razmerja med dinamiko okolja in prilagajanjem človekovih dejavnosti ključna pozornost nameni izdelavi sistemskih regionalnih modelov raziskovanja. Kljub geografski majhnosti ozemlja Slovenije je zaradi velike pokrajinske raznolikosti potrebno v modeli vgraditi specifična vsebinska polja in s tem v zvezi dopolniti širše raziskovalne modele.
Pomen za razvoj Slovenije
Prostorska, razvojna in regionalna politika Slovenije bo pri načrtovanju trajnostno zasnovanega razvoja Slovenije in njenih pokrajin v prihodnje morala poselitvene, gospodarske in druge sisteme prilagoditi dinamiki geografskega okolja in njegovih sestavin. Slovenija se uvršča med z zmernimi okoljskimi tveganji, a z večjimi regionalnimi razlikami v stopnji tveganja. Rezultati projekta kažejo, da bo v prihodnje pri načinih prilagajanja spremembam v okolju pri sonaravno zasnovanemu usmerjanju razvoja ključno upoštevanje a) antropogeno pospešenih sodobnih klimatskih sprememb in b) izjemnih geoloških naravnih dogodkov (potresi, udori, ponori in plazovi). Izvedene vzročne geološke, geomorfološke, paleoklimatske, arheološke in zgodovinske raziskave kažejo, da so v preteklosti praviloma prevladovali kurativni prilagoditveni ukrepi. Slovenija se uvršča med države z večjo neotektonsko dinamiko, zaradi relativno mladega reliefa pa izstopajo aktivni pobočni geološki in geomorfni procesi, ki bodo intenzivni tudi v prihodnje. Trendi podnebnih sprememb kažejo, da bodo zlasti vremenski ekstremi (neurja) v primeru nepretehtane prostorske rabe območij povečali erozijske in druge pobočne procese. Tudi načrtovanje poselitve bo moralo potekati ob upoštevanju pričakovane večje pobočne dinamike. Zaradi geografske in klimatske lege se po splošnih klimatskih scenarijih Slovenija uvršča med klimatsko bolj ranljive države. Glede na napovedane trende so pričakuje, da bodo na ozemlju Slovenije prevladale negativne posledice podnebnih sprememb, ki bodo zlasti pri kmetijski (poljedelstvo) in turistični dejavnosti (zimski turizem) zahtevali visoko stopnjo preventivnega prilagajanja. Ugotovljeni sodobni podnebni trendi in preučene izkušnje prilagajanja človekovih dejavnosti kažejo, da bodo v prihodnje v Sloveniji največjo klimatsko grožnjo predstavljali intenzivnejši vremenski ekstremi, zlasti poplave, neurja in suše. Predlagamo, da so zlasti na področju poplavne in protisušne varnosti za naselja in kmetijstvo v ospredju preventivni ukrepi. Ugotovljeni dolgoročnejši klimatski trendi npr. dvig temperatur, zlasti pa spreminjanja padavinskega režima pa opozarjajo na nujnost izdelave nacionalne strategije prostorskega in razvojnega prilagajanja zlasti na podnebne spremembe do leta 2030 in 2050, ki ne bo zajemala zgolj kmetijstva in gozdarstva, temveč vse človekove dejavnosti na državni in tudi regionalni ravni. Rezultati z anketiranjem ugotovljene stopnje človekovega zaznavanja sprememb okolja v Sloveniji kažejo, da bo potrebno v vzgojno-izobraževalnem procesu večjo pozornost nameniti ne le informativnemu polju, temveč tudi usposabljanju, načinih prilagajanja na okoljske, zlasti podnebne spremembe. V 53 izbranih krajih po vsej Sloveniji (osredotočili smo se na območja z intenzivnejšimi naravnimi procesi), smo dodatno ugotavljali, v kolikšni meri ter na kakšne načine se prilagajajo spremembam. Osnovna ugotovitev je zaskrbljujoča: ljudje se predvsem po zaslugi medijev zavedajo spreminjanja okolja, najbolj izrazito podnebnih sprememb, vendar za preprečevanje ali blaženje njihovih negativnih učinkov niso pripravljeni posebej ukrepati. Posamezniki se sicer zavedajo, da se spreminjanje okolja odraža v vse pogostejših in intenzivnejših naravnih dogodkih (nesrečah) in to tudi sami neposredno opažajo v domačem okolju. Strinjajo se, da so potrebni ukrepi na svetovnem in državnem nivoju, vendar pa pripravljenosti na individualno ukrepanje zaradi pogostejših tovrstnih dogodkov nismo zaznali. Ljudje se (še) ne počutijo neposredno ogrožene, kar je tudi glavni razlog za neukrepanje. Ta dvojnost se kaže tudi v tem, da velika večina intervjuvancev meni, da lahko človek pomaga preprečiti oziroma zmanjšati nadaljnje spreminjanje podnebja, a sami niso pripravljeni veliko storiti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno