Projekti / Programi
Vključevanje alternativnih oljnic z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin v kolobar, funkcionalna raba semen, olja in sekundarnih produktov v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
lan, Linum usitatissimum L., konoplja, Cannabis sativa L., riček, Camelina sativa (L.) Crantz, tehno
Raziskovalci (21)
Organizacije (3)
Povzetek
Med cilji kmetijske politike v Sloveniji in EU (Strategija kmetijstva, Zakon o kmetijstvu) je med drugim tudi pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske vrednosti in čim višje stopnje samooskrbe. Predlagan projekt zajema celovito raziskavo o možnostih uvrstitve poljščin z večjo vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin (industrijske konoplje, lana in rička) v kolobar kot glavnih posevkov in kot dosevkov, s čimer bi popestrili kolobar na slovenskih njivah, uporabo semena in pogač le-teh v prehrani domačih živali (kokoši nesnic in prašičev pitancev) in kot surovino za vodila v hmeljarstvu.
Zaradi vse večjih klimatskih sprememb in pojavljanja vremenskih ekstremov je večja pestrost na njivah nujna in med drugim omogoča trajnostno kmetovanje, poleg tega pa RS nima možnosti za razvoj ribištva. Zato moramo za pravilno oskrbo z omega-3 maščobnimi kislinami poskrbeti na drug način. Tudi v RS smo pričeli s proizvodnjo omega-3 obogatenih živil živalskega porekla – jajc, piščančjega mesa in svinjine. Ta živila obogatimo po naravni poti preko prehrane živali. Žal pa rastlinski vir omega-3 maščobnih kislin (m. k.) za prehrano živali, navkljub dobrim naravnim danostim za njigovo pridelavo, v celoti uvažamo.
S projektom bomo izpolnili vse točke razpisane teme Pridelovanje alternativnih poljščin ob klimatskih spremembah. Glede na skromen poljedelski kolobar in upoštevanje vse večje pogostosti sušnih obdobij bomo na podlagi ustrezno zastavljenih poljskih poskusov v različnih območjih Slovenije ter na različnih tleh skušali najti najbolj ustrezne sorte industrijske konoplje, lana in rička za naše pridelovalne razmere in dodelati agrotehniko pridelave. Obenem se bomo oprli na dosedanje rezultate raziskav pri nas in v tujini.
Osnova raziskave bodo poljski poskusi na več lokacijah. Pridelek semena iz poljskih poskusov bo v nadaljevanju projekta služil kot surovina za kemijsko analizo in pri določitvi prehranske vrednosti za domače živali. Na podlagi agronomskih in kemijskih rezultatov ter prehranskih poskusov bomo ob koncu določili sorte, ki so najbolj primerne za pridelavo v naših razmerah ter dodelali tehnološka navodila za pridelavo. Stebla konoplje bodo šla v postopek izdelave vlaken, analize vlaken, predenja v vrvice, ki se bo analizirala in šla v preizkušanje kot vodilo za hmelj v tretjem letu projekta.
Cilj projekta je vzpostavitev pridelave tradicionalnih poljščin v RS oziroma večji obseg pridelave lana, industrijske konoplje in rička. Agronomski in ekonomski parametri proizvodnje lanu in industrijske konoplje bodo nudili možnost suverene odločitve za pridelavo.
V prehranskih poskusih na živalih bomo testirali vpliv na kvaliteto živalskih maščob kot samostojnega vira omega-3 v prehrani živali in kot dopolnilo oziroma v kombinaciji.
Ob upoštevanju dejstva, da je prednostna naloga kmetijstva pridelava hrane in krme, bomo preučili pridelek ter vrednost pridelanega semena oziroma možnost vključitve lana, rička in industrijske konoplje v prehrano živali (kokoši nesnic in prašičev pitancev) za vse tri preučevane oljnice (semena in pogač). Rezultati bodo smernice za testiranje teh z omega-3 bogatih surovin v prehrani tudi ostalih vrst in kategorij domačih živali (prašičev, goveda…). Kemična analiza pridelanega semena različnih vrst in sort oljnic, pridelanih v različnih pridelovalnih območjih, bo ponudila tudi informacije farmacevtski industriji za nadaljnje delo na njihovem področju.
Kot je zahtevano v razpisu, bo poudarek v projektu dan optimalnemu prenosu znanj v prakso.
Pomen za razvoj znanosti
Pomemben doprinos k razvoju znanosti bodo rezultati kemijskih analiz v poljske poskuse vključenih obravnavanj, ki pojasnjujejo vpliv sorte in rastišča na pridelek, vsebnost maščob in ter maščobnokislinsko sestavo lana in rička, saj vpliv sorte, rastnih razmer ter lokacije in leta pridelave na vsebnost in pridelek maščob pri teh dveh oljnicah še ni popolnoma pojasnjen, sploh pa ne v naših pridelovalnih razmerah. Na ričku v Savinjski dolini smo v okviru poskusov prvič v Sloveniji detektirali peronosporo na ričku, povzročeno z glivo Hyaloperonospora camelinae; reprezentativni vzorci so shranjeni v fitopatološkem herbariju IHPS. Na to temo smo objavili prispevek First Report of Downy Mildew Caused by Hyaloperonospora camelinae on Camelina sativa in Slovenia v reviji Plant disease. Ker so bile sorte na to bolezen različno dovzetne, pričakujemo vpliv na razvoj znanosti tudi na tem področju. Na področju uporabe bogatih virov omega-3 maščobnih kislin v prehrani domačih živali je bilo v zadnjih letih opravljenih kar nekaj raziskav; več o uporabi lanenega semena, vendar manj o uporabi rička. Ker prehranskih poskusov na domačih živalih ni v izobilju, menimo, da smo z raziskavami potrdili nekatera dognanja in prispevali kamenček v mozaik znanja o prenosu omega-3 maščobnih kislin iz krme v živalska tkiva. Predvsem bodo za nadaljnje raziskave zanimivi rezultati vključevanja oljnih pogač rička v prehrano domačih živali.
Pomen za razvoj Slovenije
Dolgoročni pomen vidimo v uvajanju lana in rička v kolobar na eni strani (povečanje pestrosti kolobarja in možnost dodatnega zaslužka na primer s stiskanjem olja in njegovo prodajo; večja ekonomska konkurenčnost kmetov) in uporabo semena lana, pa tudi pogač rička, kot krmnega dodatka v prehrani vseh vrst in kategorij domačih živali. Tu dosegamo dvojni pozitivni učinek, in sicer: a) pri živalih: - boljšo fertilnost pri kravah molznicah, - boljše zdravstveno stanje prašičev pitancev; b) pri živilih živalskega porekla: z omega-3 obogatene produkte živalskega porekla, kot so: - kokošja jajca, - svinjina, - piščančje meso in - mlečne maščobe. Vse to pa pomeni bolj zdravo prehranjevanje ljudi in posreden vpliv na zmanjševanje obsega civilizacijskih bolezni sodobnega časa v Sloveniji. Priporočila za vključevanje lana in rička v kolobar v naših pridelovalnih razmerah in preučitev odziva posameznih sort teh dveh oljnic na lokacijo pridelovanja bo pomagala pri izboru le-teh za posamezna pridelovalna območja in glede na namen rabe (velik pridelek, večja vsebnost maščob ali boljša kakovost olja) ter pri smotrnem vključevanju v kolobar ter izvajanju tehnologije pridelave, ki vodi k ustreznemu in kakovostnemu pridelku s čim manjšim negativnim vplivom na okolje. Na podlagi rezultatov so v Jati-Emoni izdelali dopolnilno krmno mešanico za različne vrste živali in jo kot noviteto tudi ponudili na našem tržišču. Panvita d.d. se je na podlagi rezultatov poskusa odločila proizvajati lan. Številne izvedene in ovrednotene kemijske analize semena, olja in pogač bodo v pomoč ne samo za odločanje o izboru sorte lana oziroma rička za pridelavo ter pri vključevanju v krmne mešanice, pač pa tudi kozmetični in farmacevtski industriji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
