Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Obmejni fašizem - socialna in kulturna zgodovina fašizma na Primorskem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.02  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - humanistični vidik 

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Obmejni fašizem, Julijska krajina, ideologija, prostor, družba, rapalska meja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013  383 
2.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015  93 
3.  33310  dr. Tilen Glavina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2016  39 
4.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2016  456 
5.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2016  357 
6.  33311  dr. Miha Kosmač  Humanistika  Raziskovalec  2016  62 
7.  34515  dr. Urška Lampe  Humanistika  Mladi raziskovalec  2013  62 
8.  27912  dr. Blaž Lenarčič  Sociologija  Raziskovalec  2014  187 
9.  17863  dr. Vesna Mikolič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2014  569 
10.  29463  dr. Gašper Mithans  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2015  99 
11.  04075  dr. Boris Mlakar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2016  584 
12.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Vodja  2013 - 2016  267 
13.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2016  800 
14.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2013 - 2016  145 
15.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2013  536 
16.  21580  dr. Rok Svetlič  Filozofija  Raziskovalec  2014 - 2016  293 
17.  18054  dr. Lenart Škof  Filozofija  Raziskovalec  2015  502 
18.  21752  dr. Tomislav Vignjević  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2013 - 2016  522 
19.  29382  dr. Tjaša Žakelj  Sociologija  Raziskovalec  2014  96 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.238 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.850 
Povzetek
Raziskovalni projekt »Obmejni fašizem« - Socialna in kulturna zgodovina« se bo usmeril v malo raziskovano področje - v kulturno in socialno zgodovino fašizma v Julijski krajini. Analiziral bo prakse, ki so zaznamovale področje novih provinc in so z ideološko markacijo oblikovale obmejni prostor v družbenem, kulturnem, urbanem, arhitekturnem, krajinskem, infrastrukturnem smislu. V Julijski krajini sta v času med obema vojnama ideologija in posledično politična praksa fašizma »mutirali« v posebno obliko, v t. i. »obmejni fašizem« ((»fascismo di confine«). Posebnost fašizma v »novo priključenih provincah« (t. i. »provincie nuove«) definira nekakšna »dvojna usmeritev«, saj je tu prepoznaval dva sočasna nasprotnika: v podobi slovanskih/slovenskih in hrvaških( nacionalnih nasprotnikov Pred režim se je z realnostjo na novo priključenih avstro-ogrskih dežel postavljalo vprašanje, kakšna naj bo celotna podoba »novih provinc«, ki jih je bilo po politični (formalni) priključitvi zdaj potrebno »vključiti« ne le v državni okvir, temveč tudi v novo ideološko realnost fašizma: kulturno, socialno, krajinsko, arhitekturno, infrastrukturno, gospodarsko itn. Režim je zato (glede na druge dele države) deloval na politični ravni posebej izostreno na ideološki pa specifično, v dveh smereh - (»navzven« (uradno) To je vodilo v poudarjen ideološki nastop fašizma v Julijski krajini, ki je postala »izložbeno okno« ideoloških prvin režima – za »tujerodce« na eni in za mednarodno javnost na drugi. Še bolj kakor drugje v Italiji je režim zato v Julijski krajini nastopal( na eni strani v »lepi podobi« Področja raziskav so naslednja: (1. Vloga državnih ustanov (2. Vloga represivnega (3. Ideologizacija družabnih dogodkov (4. (5.      Imagologija – podoba »drugega« (6. Markacija okolja s fašistično ideologijo in ideološka govorica v urbanem okolju (7. »Romanizacija« Cerkve v Julijski krajini; (8. Prodor ideologije v področje zasebnega (9. Študije spolov Interdisciplinarna metodologija vključuje analizo diskurzivnih praks, imagologijo, ikonografijo, onomastiko, zbiranje in analizo ustnih pričevanj, kakor tudi  klasično metodologijo dela z arhivskimi viri. Raziskava učinkov ideologije in politike v prostoru bo, ob upoštevanju slovenske, italijanske ter druge tuje literature, vodila v večplastno predstavitev »podobe Julijske krajine« v času fašizma.
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji celovite in poglobljene raziskave o obmejnem fašizmu na Primorskem, ki bi upoštevala nove in interdisciplinarne pristope ter presegala okvire nacionalnih ter na politično zgodovino reduciranih historiografij, še nismo imeli, zato rezultati projekta zapolnjujejo vrzel znotraj raziskovanega polja in so obenem ne le primerljivi s podobnimi italijanskimi, hrvaškimi in drugimi tujimi študijami tega vprašanja, temveč vodijo v aktivnejši diskurz s komplementarnimi historiografijami. Večina raziskav s področja raziskovane tematike je bila namreč do sedaj v Sloveniji fokusirana na posamezne inserte prvenstveno iz politične zgodovine. Umanjkale so tako konsistentne interdisciplinarne raziskave, ki bi zajele tudi druge zorne kote fenomena obmejnega fašizma kot so odnos med nacionalnimi, političnimi skupinami ter sloji prebivalstva prisotnimi na stičnem območju, ki je pogosto obravnavan preveč enoplastno z upoštevanjem arhivskih virov ter literature zgolj z »ene strani meje«. Rezultati projekta prinašajo novosti v metodologiji in teoriji ter novo analitično prakso, ki je vpeta v aktualne raziskovalne tokove evropskega zgodovinopisja, zgodovinske antropologije, kulturologije, sociologije ter primerjalne književnosti. Pri preučevanju obmejnega fašizma z upoštevanjem tudi demografske-, socialne- in kulturnozgodovinske perspektive, zdaj lahko bistveno bolje ovrednotimo in dopolnimo obstoječe teorije in raziskave. Pisne vire smo v okviru dela na projektu dopolnili z delomna terenu, torej z metodologijo ustne zgodovine ter monitoringom ideološko zaznamovanega urbanega in neurbanega prostora, ki je predstavljal še neraziskano področje v obravnavanem okolju. Z uporabo sodobnih pristopov ter s povezovanjem različnih humanističnih in družboslovnih ved pri obravnavi primarno zgodovinskega fenomena je zato projekt prispeval k razvoju študij fašizma, nacionalizmov in ideologij v Sloveniji tudi v metodološkem pogledu. Predlagani projekt je s tem bistveno dopolnil obstoječo znanstveno zgodovinopisje.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen rezultatov dela na projekt je za Slovenijo predvsem v tem, da lahko rezultate raziskovalnega projekta uporabljajo vse javne ustanove pri vodenju družbeno-ekonomskega razvoja ter pri izboljšanju izobraževanja, medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine, in sicer posebej pri: - zagotavljanju sodobnega znanja in gradiva za poučevanje zgodovine ter kulturne dediščine; - ohranjanju slovenske snovne in nesnovne kulturne dediščine ter omogočanju njene dostopnosti upravnikom. Rezultati projekta se vključujejo v pedagoški proces diplomskega in podiplomskega študija v Sloveniji. Sodelavci projekta so namreč bili hkrati tudi predavatelji (redni in izredni profesorji, docenti in asistenti) na Oddelku za zgodovino in Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Posamezne vsebine ter metodološke in teoretične novosti so neposredno ali posredno vključene v programe Zgodovina, Slovenistika, Kulturni študiji in antropologija ter Italijanistika, 1. 2. in 3. stopnje. Rezultati raziskovalnega projekta so torej pomembno prispevali k zmanjšanju pomanjkljivosti slovenskih univerz na ravni kvalitete in konkurenčnosti v mednarodnem in evropskem merilu, kar je mdr. razvidno v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (NRRP) (1.2.2). Raziskave so uporabne tudi pri načrtovanju pouka zgodovine v šolah ter morebitnem slovensko-italijanskem zgodovinskem učbeniku kot tudi pri učnih vsebinah slovenskega jezika in književnosti. Na tak način smo prispevali k tesnejšemu povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja in to z namenom dviga kakovost proučevanja in poučevanja, kar je ena izmed nalog, ki so zapisane v NRRP (4.5.2). Izobraževanje visokih kadrov, ki je za slovensko družbo bistvenega pomena, smo obogatili z razvojem inovativnih zgodovinopisnih pristopov (in njihovo primerno aplikacijo v šolske programe). Predstavitev omenjenih tematik omogoča tudi njeno uporabo pri vseživljenjskem učenju. Za slovenski prostor je projekt pomemben tudi za poznavanje, prepoznavanje in pravilno vrednotenje kulturne dediščine v multikulturni regiji, t. i. stičišču evropske zgodovine, ki se odraža v ideoloških markacijah družbenega, urbanega, ruralnega, arhitekturnega, infrastrukturnega in drugih prostorov. V okviru raziskav smo dopolnili in znanstveno obdelali poprej premalo ovrednotene vrste virov, kot so na primer memoari, dnevniki, zasebne zapuščine, fotografsko gradivo ipd. Študije nudijo tudi podlago za monitoring, evidentiranje, evalvacijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno