Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ostanki zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego v okolju: prisotnost, viri, čiščenje in učinki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
zdravilne učinkovine, sredstva za osebno nego, okolje, viri, usoda, kroženje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04650  dr. Oliver Bajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  439 
2.  10646  Željko Blažeka  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  202 
3.  34431  dr. Marjeta Česen  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  58 
4.  11495  dr. Darko Drev  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2015 - 2016  643 
5.  23625  mag. Marija Drolka  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2013 - 2016 
6.  22616  dr. Tina Eleršek  Biologija  Raziskovalec  2013 - 2016  260 
7.  09892  dr. Metka Filipič  Biologija  Raziskovalec  2013 - 2016  586 
8.  28478  dr. Marinka Gams Petrišič  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2013  45 
9.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Vodja  2013 - 2016  604 
10.  27712  dr. Maša Ignjatović  Biologija  Raziskovalec  2013 - 2016  39 
11.  34903  Klara Jarni  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  57 
12.  03540  dr. Boris Kompare  Vodarstvo  Raziskovalec  2013 - 2014  865 
13.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  360 
14.  13822  dr. Janez Košmrlj  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2016  533 
15.  00745  dr. Uroš Krajnc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2013 - 2016  217 
16.  33157  dr. Marko Krivec  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  59 
17.  26067  dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  302 
18.  35324  Ines Levačić  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2016  25 
19.  08314  dr. Radmila Milačič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  803 
20.  11855  Vesna Mislej  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2016  70 
21.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  1.138 
22.  08946  Silva Perko    Tehnični sodelavec  2013 - 2014  51 
23.  32456  Sašo Pocajt  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2014 
24.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013 - 2016  677 
25.  25027  dr. Damijana Urankar  Kemija  Raziskovalec  2013  99 
26.  24341  dr. Matej Uršič  Vodarstvo  Raziskovalec  2013 - 2016  68 
27.  33926  dr. Mojca Zupanc  Procesno strojništvo  Mladi raziskovalec  2013  78 
28.  20767  dr. Bojana Žegura  Biologija  Raziskovalec  2013 - 2016  344 
29.  03950  dr. Dušan Žigon  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2016  169 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.170 
2.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.277 
3.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.005 
4.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.752 
5.  1014  Institut za ekološki inženiring, d.o.o.  Maribor  5295149000  385 
6.  6484  JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.  Ljubljana  5046688  880 
Povzetek
Nova organska onesnažila niso nujno nove spojine, pač pa so v okolju že dolgo prisotne, le da se njihove prisotnosti in vpliva na okolje zavedamo šele v zadnjem času. V okolje vstopajo preko komunalnih, kmetijskih in industrijskih odpadnih vod. V nasprotju z drugimi onesnažili pa glavni vir onesnaženja z njimi ne predstavlja industrija, pač pa izhajajo iz razpršenih virov, kot so gospodinjstva, zdravstvene ustanove, živinoreja ipd. Njihova prisotnost v okolju je zaskrbljujoča zaradi možnih neželenih učinkov na človeka in okolje, predvsem zaradi nepoznavanja njihove prisotnosti, kroženja in usode v okolju. Eno izmed skupin novih organskih onesnažil, ki si zasluži posebno pozornost, predstavljajo ostanki zdravilnih učinkovin in sredstva za osebno nego (PPCP). PPCP so skupina produktov, ki jih ljudje uporabljajo za zdravje in osebno nego ali pa se uporabljajo v živinoreji za izboljšanje rasti ali zdravja živine. Glavni cilj projekta je pridobiti informacije o teh snoveh in na podlagi rezultatov oceniti tveganje, ki ga predstavljajo za okolje in človeško zdravje. Za dosego tega cilja bomo v okviru predlaganega projekta razvili analizne metode za določanje ostankov PPCP v sledovih (izhodne spojine, metabolite-če so, in okoljske transformacijske produkte) v različnih matricah (voda, sediment). Za določanje PPCP v koncentracijah v sledovih bomo uporabili sodobne analitske tehnike, vključno s plinsko in tekočinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo. Okoljske predelke, v katerih bomo vzorčili, ter vire in poti vstopa PPCP v okolje bomo izbrali glede na njihove fizikalno kemijske lastnosti. Procese, ki vplivajo na njihovo kroženje v okolju bomo okarakterizirali glede na učinkovitost odstranitve ostankov PPCP, na podlagi pregleda različnih naprednih postopkov čiščenja, kot so obsevanje z UV, fotokemično čiščenje, razgradnja z kavitacijo, ozoniranje in oksidacija s klorovim dioksidom, v kombinaciji s klasičnim čiščenjem z aktivnim blatom (aerobno, anaerobno) v laboratorijskih bioreaktorjih. Glede na uspešnost odstranitve ostankov PPCP (izhodne spojine, metaboliti-če so in transformacijski produkti) in glede na upad toksičnosti bomo izbrali najučinkovitejšo kombinacijo. Vsekakor bomo ostanke PPCP obravnavali kot modelne spojine, to so predstavniki polarnih obstojnih organskih onesnažil, ki se v okolju pojavljajo v sledovih. Na ta način bodo lahko predlagane tehnologije čiščenja prenosljive tudi na druge industrijske panoge, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike obstojnih organskih onesnažil v svojih odplakah. Sofinancerji in končni uporabniki bodo aktivno sodelovali pri tem predlogu s svojim znanjem in izkušnjami. Vodja projekta (Institut Jožef Stefan), raziskovalne skupine (Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za ekološki inženiring, Vodovod-Kanalizacija Centralna čistilna naprava Ljubljana) in sofinancerji ter končni uporabniki (Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, Vodovod-Kanalizacija Centralna čistilna naprava Ljubljana, Inštitut za ekološki inženiring ter Univerzitetni klinični center Onkološki inštitut Ljubljana) vključeni v projekt  imajo odlične reference in so uspešno zaključili številne projekte, ki so dobra osnova za nadaljevanje predlaganih raziskav. Projekt je prav tako podprt s strani priznanih mednarodnih inštitucij (CSIG, EAWAG in Hoffman LaRoche). Pričakujemo, da bodo izsledki projekta opozorili na učinke ostankov PPCP v okolju in na potencialno nevarnost, ki jo predstavljajo vodnim organizmom in posledično človeškemu zdravju. Rezultate bomo preko različnih medijev predstavili strokovni in širši javnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagana raziskava je vključevala naslednje elemente izvirnosti za nadaljnji razvoj znanosti: - Identifikacija virov ostankov PPCP v slovenskem okolju V okviru projekta smo spremljali dve zajetji »vir PPCP - čistilna naprava - površinska voda«, s poudarkom na identifikaciji virov PPCP. To je prvi tovrsten projekt v Sloveniji. Rezultati naloge so pomembni tako za vire PPCP, kakor tudi za čistilne naprave ter širšo javnost. Izjemnega pomena je namreč razširiti zavedanje o možnih škodljivih učinkih zaradi prekomerne uporabe oziroma posledicah nepravilnega odlaganja zdravil in sredstev za osebno nego. - Prisotnost in kroženje ostankov PPCP v slovenskem okolju, kar je novost v okviru predlagane raziskave V projektu smo vzorčili vode ne samo s trenutnim ter pretočno in časovno proporcionalnim vzorčenjem, ampak tudi s pasivnimi vzorčevalniki. To je nov pristop, ki omogoča detekcijo onesnažil v ultra-nizkih koncentracijah. Cilj projekta je bil tudi razvoj novih, v našem laboratoriju izdelanih pasivnih vzorčevalnikov, ki so posebej namenjeni zajetju strukturno raznovrstnih spojin. - Tvorba in identifikacija transformacijskih produktov PPCP Identifikacija novih produktov transformacije je novejše področje raziskav. Sledenje transformacijam organskih onesnažil, kot so PPCP, zahteva izjemno drago in zahtevno instrumentalno opremo ter ogromno izkušenj in poznavanja problematike. Iz teh razlogov so tovrstne raziskave omejene na izvajanje v le nekaj laboratorijih v svetu, med katerimi smo tudi nosilci te projektne naloge v sodelovanju z vodilnimi evropskimi institucijami. - Toksikologija Testiranje toksičnosti produktov razgradnje, testiranje kombiniranih toksičnih učinkov zmesi produktov razgradnje in metabolitov ter izhodnih spojin predstavlja nov pristop pri oceni vpliva ostankov PPCP na okolje. Pomanjkljivost dosedanjih študij učinkov organskih mikropolutantov na okolje je ta, da so te študije obravnavale posamezne (izhodne) spojine, čeprav se le-te v okolju pojavljajo v zmeseh, ki imajo potencialno kombinirano oz. sinergistično delovanje. V projektu smo raziskali toksičnost obeh – izhodnih spojin in zmesi, tako v laboratorijskih (umetno pripravljenih) kot okoljskih vzorcih. Predlagani projekt je povezal področja analizne kemije, ekotehnologije in toksikologije, pri čemer je kompleksnost predlagane študije in zastavljeni cilji zahtevala interdisciplinaren pristop. Tako smo v predlaganem projektu združili ekspertizo petih raziskovalni skupin iz različnih področij: IJS, UL (FGG, FKKT), NIB in IEI. V projektu so sodelovali tudi končni uporabniki (IEI, CČN Domžale-Kamnik, VOKA-CČN, UKC-OI) in mednarodno priznani raziskovalni skupini (CSIC, Španija in EAWAG, Švica) ter Hoffman LaRoche (Švica). Interdisciplinarni pristop je združeval raziskovalce in končne uporabnike. Rezultate raziskav smo objavili v mednarodnih znanstvenih publikacijah z visokimi faktorji vpliva.
Pomen za razvoj Slovenije
Ostanki zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego v okolju so postali prepoznaven problem v svetovnem merilu. Kljub dobremu poznavanju pozitivnih učinkov PPCP, pa so učinki in vpliv ostankov PPCP na ekosisteme in posledično zdravje ljudi slabo poznani. Zato je ocena njihovega vpliva na gospodarstvo in družbo težka naloga, saj tovrstne analize temeljijo tako na kvantitativnih kot kvalitativnih meritvah. Zato obstaja potreba po kvantitativnih študijah, kar je bil predmet predlaganega projekta. Le-ta je obsegala raziskave, ki vključujejo določitve vsebnosti ostankov PPCP v okolju in njihove toksikološke učinke, kakor tudi identifikacijo virov PPCP ter določanje učinkovitosti konvencionalnih in naprednih postopkov čiščenja odpadnih vod. Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo se kaže v izboljšanem čiščenju vode in posledično večja kakovost okolja, obsežnosti javno dostopnih podatkov za pripravo ocene tveganja za okolje, pričakovanih vplivov na oblikovanje evropske zakonodaje ter potencialne uporabnosti v različnih industrijskih panogah. Nenazadnje, PPCP in TP predstavljajo modelne spojine. V tem smislu se lahko predlagane tehnologije uporabijo tudi v drugih industrijskih panogah. Rezultati te raziskave so edinstveni v slovenskem prostoru, zaradi tega, kakor tudi zaradi njihove velike odmevnosti v svetovnem merilu, so izjemnega pomena za Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno