Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

KRAJI SPOMINA, KRAJI MEJE: SPOMIN IN IDENTITETA NA SLOVENSKO-ITALIJANSKEM MEJNEM OBMOČJU V DOLGEM DVAJSETEM STOLETJU

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Zgodovina 20. stoletja, kraji spomina, slovensko-italijansko mejno območje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2017  81 
2.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  174 
3.  33310  dr. Tilen Glavina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2017  28 
4.  35489  dr. Manca Grgić Renko  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  146 
5.  28155  dr. Petra Kavrečič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2016  141 
6.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  333 
7.  33311  dr. Miha Kosmač  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2016  56 
8.  01008  dr. Oto Luthar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  869 
9.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  254 
10.  27738  dr. Tanja Petrović  Antropologija  Raziskovalec  2014 - 2017  501 
11.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  785 
12.  30859  dr. Jure Ramšak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2017  109 
13.  15635  dr. Mateja Režek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  169 
14.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2014 - 2017  145 
15.  33308  dr. Maja Smotlak  Literarne vede  Raziskovalec  2017  145 
16.  21752  dr. Tomislav Vignjević  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2014 - 2017  488 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.356 
Povzetek
Preučevano območje krajev spomina bo prostor slovensko-italijanske meje, na katerem so, za razliko od drugih evropskih regij, vprašanja politike in spomina zanemarjena. Projekt bo skušal združiti orodja raznorodnih disciplin, s katerimi bi se rad približal odgovorom na vprašanja o razumevanju kulture spomina, komemoracije in politike spomina. Kako se prepletajo, oblikujejo in prekrivajo na obmejnih območjih?   Od začetka dvajsetega stoletja dalje je bila obmejna regija podvržena rednim spremembam meja in državnih sistemov. Kako so zaradi različnih sovražnih ali ohlapnih političnih razmer sodelovale različne družbe, je vprašanje, ki ima za zgodovino regije velik pomen. Hkrati gre za vprašanje evropske in globalne zgodovine: na tem območju so bile začrtane močne simbolne meje, ki so vplivale na oblikovanje mentalnega zemljevida Evrope: Zahod proti Vzhodu, latinski proti slovanskemu svetu, Evropa proti Orientu, antifašizem proti fašizmu, demokracija proti komunizmu. Prav to definira slovensko-italijansko mejo za idealno regijo za študijo primera, ki ima velik evropski pomen.   K zgodovinski analizi območja so prispevala številna pomembna dela, pri čemer velja opomniti, da je bil le redko upoštevan transnacionalni vidik. Zato načrtujemo uporabo interdisciplinarnih in primerjalnih pristopov za študij regije kot celote, ne glede na njeno današnjo politično in administrativno delitev. Verjamemo, da je to edini način za preseganje izključujočih (nacionalnih) interpretacij.   Za izvedbo tega pristopa predlagamo naslednje med seboj povezane študije primerov:   - Imperialni kraji spomina, ki so nastali pred 1. svetovno vojno (npr. spomeniki habsburškim vladarjem in spomeniki, povezani z vladajočo dinastijo); - Kraji spomina prve svetovne vojne, ki so bili postavljeni v dvajsetih in tridesetih letih. (npr. spominski parki v Gorici in Trstu, kostnice v Sredipolju in Kobaridu); - Tržaški Narodni dom kot kraj spomina; - Sakralna umetnost lokalnih cerkva kot kraj spomina; - Kraji spomina druge svetovne vojne (npr. spomeniki partizanskemu gibanju, koncentracijsko taborišče Rižarna in druga taborišča na omenjenem ozemlju, denimo Gonars in Visco); - Bazovica kot kraj razdeljenega spomina; - Kraji spomina “obmejnega potrošništva” (npr. Ponterosso v Trstu); - Kraji spomina obmejnega sodelovanja (npr. iniciativa za odprto mejo kot kraj spomina na najbolj odprto mejo razdeljene Evrope); - Regionalni muzeji kot kraji javnega spomina (npr.  Museo della civiltà Istriana, fiumana e dalmata in Museo del Risorgimento v Trstu, regionalna muzeja v Kopru in Novi Gorici itd.).   V svojih analizah bomo uporabili že objavljeno in še neobjavljeno gradivo. Še več, metodologija top-down in bottom-up bo uporabljena za analizo arhivskih dokumentov državnih oblasti (državni arhiv v Rimu, Ljubljani, na Dunaju ter lokalni arhivi v Kopru, Trstu in Gorici) in medijev. Pozornost bo namenjena tudi ustni zgodovini in antropološkim metodam.   Raziskovalna skupina je sestavljena iz uveljavljenih profesorjev, izkušenih raziskovalcev (4-10 let po doktoratu) in štirih mladih raziskovalcev. Je interdisciplinarna in interinstitucionalna.   Oblikovan bo tudi mednarodni svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali Nancy Wingfield, Sabine Rutar, Vanni D’Alessio in Katia Pizzi.   Diseminacijska strategija vključuje merila, ki bodo poskrbela za objavo izsledkov projekta v ustreznih raziskovalnih razpravah – v obliki knjige in/ali člankov v slovenskih in tujih strokovnih publikacijah, na gostujočih predavanjih in konferencah. Za širitev projekta v ne-akademsko skupnosti načrtujemo spletno stran in oblikovanje ter predvajanje radijskih oddaj.   Rezultati se bodo zrcalili tudi v učnem procesu na univerzitetni ravni, pa tudi kot delavnice za srednješolske učitelje.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je temeljil na preučevanju italijansko-slovenskega obmejnega prostora, ki ga je do sedaj v primerjavi z drugimi evropskimi mejnimi območji zaznamovalo relativno pomanjkanje študij povezanih z vprašanji politike spomina. Cilj projekta je bil uporabiti in združiti orodja, ki jih ponujajo različna raziskovalna področja, da bi razumeli, kako se kultura spomina, politika spomina in spomin sam oblikujejo, prepletajo in prekrivajo na obmejnih in transnacionalnih območjih. Obmejno območje med Slovenijo in Italijo zaznamuje visoka stopnja kulturne raznolikosti. Zaradi svoje geografske in politične lege je bil obmejni prostor v preteklosti razumljen kot pripadajoč različnim kulturnim prostorom: srednji Evropi, Sredozemlju, vzhodni Evropi. Od konca 19. stoletja dalje se je to območje pogosto nahajalo med glavnimi geopolitičnimi silnicami. V 20. stoletju je bil regija podvržena neprestanemu spreminjanju meja in rekonfiguraciji državnih okvirov. Sobivanje različnih nacionalnih in verskih skupin v hitro spreminjajočih se in sovražnih političnih razmerah je za zgodovino te regije izjemnega pomena. Hkrati se dotika evropske in svetovne zgodovine, saj gre za močno simbolično mejo, ki je oblikovala mentalni zemljevid Evrope: Zahod proti Vzhodu, latinsko/ nemško proti slovanskemu, Evropa proti Orientu, antifašizem proti fašizmu, demokracija proti komunizmu. Zato je italijansko-slovenski obmejni prostor idealno območje za vzorčno študijo, ki ima širšo evropsko veljavo. Projekt »Kraji spomina, kraji meje« je v tem kontekstu predstavljal doslej najobsežnejši in najbolj sistematični poskus slovenske humanistike, da bi se multi- in interdisciplinarno spoprijela s to tematiko. Posebej velja izpostaviti tudi njegov transnacionalni pristop, s čimer se je izognil dosedanjemu večinsko nacionalno obarvanemu raziskovanju zgodovine tega prostora. Projektna skupina je ne glede na današnje politične in upravne delitve preučila regijo kot celoto in tako skušala preseči nacionalne interpretacije zgodovine regije. S tem se je projekt vsekakor uvrstil v kontekst sodobne humanistike, ki jo čedalje bolj zaznamujejo prav omenjeni dejavniki. Zaradi interdisciplinarnih raziskav je delo na projektu relevantno za raznolike študije, med drugim za obmejne študije, študije spomina in vizualne študije. Z mešanico metod in raznolikim pretresom virov smo že ustvarili novo znanje, ki bo imelo stimulativen odmev tudi v metodološkem smislu, saj je cilj analize večplastno razumevanje, ki bo temeljilo na transnacionalnih in interdisciplinarnih pogledih. Končno je potrebno izpostaviti tudi zelo intenzivno mednarodno sodelovanje članov projektne skupine (udeležba na različnih konferencah, objave v mednarodnih znanstvenih revijah), ki so na ta način bistveno povečali obseg diseminacije projektnih rezultatov v mednarodni znanstveni sferi ter tako hkrati tudi prispevali k uveljavitvi slovenske znanosti v mednarodnem kontekstu. Glede na to, da najpomembnejši rezultat dela na projektu, znanstvena monografija v angleškem jeziku, šele prihaja, lahko trdimo, da bo projekt v tem oziru tudi v prihodnosti prinašal bogate sadove. Intenzivno mednarodno sodelovanje je članom projektne skupine hkrati omogočilo tudi dodatne možnosti za nova projektna sodelovanja na različnih mednarodnih razpisih.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot je bilo že izpostavljeno pri prejšnji točki (9.1), je projekt »Kraji spomina, kraji meje« metodološko in tematsko predstavljal osvežitev v slovenskem humanističnem prostoru. Pomen rezultatov za slovensko državo in njen nadaljnji razvoj je dvojen. Prvo področje zajema pomen projekta za razvoj slovenske humanistike, katere mednarodno primerljiva raven je nujna za ohranjanje nacionalne samobitnosti in enakopraven razvoj Slovenije v okviru evropskega povezovanja. V tem oziru je projekt, kot je razvidno že iz prejšnje točke, prinesel številne konkretne rezultate. Ponovno je potrebno izpostaviti predvsem intenzivno mednarodno sodelovanje članov projektne skupine, navezovanje stikov z vodilnimi strokovnjaki za omenjene tematike v svetovnem merilu, njihove objave v mednarodnih znanstvenih revijah, udeležbo na prestižnih konferencah itd. Vse to je omogočilo, da je bil slovenski prostor vključen v mednarodni znanstveni diskurz na področju historiografije in humanistike. Posebno velja izpostaviti tudi prihajajočo znanstveno monografijo »Borderlands of memory«, ki jo je uredil vodja projekta, dr. Borut Klabjan, izdala pa jo bo ugledna humanistična založba Peter Lang. Spričo ugledne znanstvene zasedbe, širokega izbora obravnavanih tem ter prestižne založbe, pri kateri bo monografija izšla, bo omenjeno delo brez dvoma predstavljalo eno od temeljnih publikacij na področju študij spomina in mejnih študij v evropskem kontekstu. Tako bo po eni strani slovenska znanost še močneje stopila v dialog z mednarodno humanistiko, po drugi pa se bo povečalo zanimanje za področje slovensko-italijanskega mejnega prostora, kar bo prispevalo tudi k nadaljnjim raziskavam. Drugo področje se dotika pomena rezultatov projekta za mirno in enakopravno sobivanje različnih narodov in kultur, ki ostaja temeljni evropski imperativ. Še več, spodbujanje sodelovanja in strpnosti med različnimi kulturami bo v prihodnjih letih očitno v Evropi predstavljalo še bolj pereč izziv. V tem kontekstu je projekt s svojo transnacionalno raziskovalno usmeritvijo (zajel je namreč severno-jadransko regijo kot celoto in se izognil zgolj nacionalnemu pogledu) bistveno pripomogel k preseganju do nedavnega prevladujočih nacionalnih paradigm, ki niso zaznamovale le politike na obeh straneh meje, temveč tudi slovensko in italijansko zgodovinopisno obravnavo zgodovine tega prostora v 20. stoletju. Pomembno se nam zdi, da so bili preko prosto dostopne spletne strani (blog Bordermemo) številni rezultati projektne skupine dostopni tudi širši zainteresirani javnosti. Poročila in refleksije o komemoracijah ob slovensko-italijanski meji so spodbujala k poglobljenemu razmisleku o tem delu naše zgodovine, preseganju nacionalno-izključevalnih paradigm in opozarjale na še vedno prisotne elemente nacionalnega šovinizma. Na ta način je projekt prispeval k preseganju zgodovinskih sporov, a ne preko relativizacije preteklosti, temveč preko ustrezne historizacije omenjenih procesov. Iz tega razloga lahko tudi vidimo, da se omenjeni področji ne izključujeta, temveč nujno dopolnjujeta. Prav poglobljeni znanstveni (zgodovinopisni) pristop je pravzaprav nujen pri procesu spodbujanja mirnega sobivanja evropskih narodov, saj le-to drugače ostaja brez prave podlage oz. labilno izpostavljeno pritiskom različnih zgodovinskih mitov in instrumentalizacije preteklosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno