Projekti / Programi
Rastlinstvo in hidrologija Ljubljanskega barja nekoč, danes in jutri - posledica sukcesije, človekovega vpliva ali klimatskih nihanj?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B300 |
Biomedicinske vede |
Paleobotanika, filogeneza, palinologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
ekologija, paleoekologija, diatomeje, stabilni izotopi, palinologija, arheobotanika, arheologija, vegetacija, hidrologija, Ljubljansko barje
Raziskovalci (18)
Organizacije (6)
Povzetek
Predlagani raziskovalni projekt bo med seboj povezal paleoekologe, ekologe in arheologe pri preučevanju nekdanjega in današnjega predalpskega okolja v Sloveniji, da bi bolje razumeli okoljske procese, nastanek kulturne krajine in vzroke za spremembe vegetacije in hidrologije. Naše glavno raziskovalno območje je Ljubljansko barje, kjer so zaradi vlažnih hidroloških razmer ostanki neolitskih in bronastodobnih koliščarskih naselbin dobro ohranjeni, močvirski in jezerski sedimenti pa so zelo primerni tudi za paleoekološke raziskave. Na nekaterih delih Ljubljanskega barja so se barjanske rastlinske vrste še ohranile, kar poleg paleoekoloških raziskav omogoča tudi preučevanje današnje barjanske vegetacije.
Projekt se bo osredotočil na podrobno multi-proxy raziskavo sedimentološke vrtine, ki je bila zvrtana na zahodnem delu Ljubljanskega barja, na lokaciji Mali plac in bo vključeval analizo peloda, mikrooglja, rastlinskih makrofosilov, diatomej, stabilnih izotopov, biomarkerjev, loss-on-ignition analizo in radiokarbonsko datiranje. Hkrati s paleo- zapisom bomo preučevali tudi današnje ekosisteme in jih primerjali s fosilnimi podatki o nekdanjih ekosistemih. Rezultate raziskave bomo uporabili tudi za načrtovanje regulacije vode in ostale renturacijske ukrepe na šotišču Mali plac. V okviru projekta bomo raziskali tudi intenzivnost, časovni in prostorski okvir poznoglacialnih in holocenskih okoljskih sprememb, da bi bolje razumeli, kako se različni okoljski arhivi (majhni, hidrološko enostavni bazeni vs. veliki hidrološko zapleteni ali enostavni bazeni) odzivajo na klimatske spremembe in človekov vpliv na okolje, pa tudi katere spremembe vegetacije in hidrologije so bile lokalne/regionalne in ali so jih povzročila klimatska nihanja ali kakšni drugi dejavniki (npr. človek). Posvetili se bomo tudi vprašanju, kako so spremembe nekdanjega okolja vplivale na arheološki poselitveni vzorec na Ljubljanskem barju in kakšen je bil vpliv poljedeljskih in metalurških aktivnosti na pokrajino.
Paleoekološki zapis šotišča Mali plac bomo primerjali z drugimi najdišči na Ljubljanskem barju, alpskimi jezeri severozahodne Slovenije ter paleoklimatskimi in arheološkimi podatki drugje v Sloveniji in Evropi. Slovenija leži na za klimatska nihanja občutljivem prehodu med srednjo Evropo, Alpami, Sredozemljem, Balkanom in Panonsko nižino. Raziskave na tem prehodnem območju bodo zato imele veliko širše (Evropske/globalne) implikacije in so pomembne tako za preverjanje sočasnosti klimatskih sprememb v Grenlandiji in drugih delih Evrope, kot tudi za boljše razumevanje morebitnega 'zaostajanja'/'prehitevanja' paleookoljskih odzivov na spremembe klime.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni pomen projekta je v njegovi multidisciplinarnosti in vzpostavljanju sodelovanja med raziskovalci s področja naravoslovja in humanistike. S tem se krepi interpretativna možnost naših raziskav in sodelovanje pri razreševanju mednarodno pomembnih vprašanj. Multidisciplinarne, mednarodno primerljive paleoekološke raziskave v Sloveniji, ki je prehodna, za klimatska nihanja občutljiva regija, nam omogočajo neposredno povezavo in primerjavo med različnimi paleookoljskimi arhivi v Sloveniji in drugih delih Evrope, saj le tako lahko bolje razumemo raznolikost in dolgoročne spremembe holocenskega okolja in klime v Evropi ter njihov vpliv na družbo. Projekt je proučeval odzive in občutljivost različnih paleoekoloških najdišč na okoljske dejavnike. Analizirali in med seboj primerjali smo paleokološki zapis majhnih močvirij, ki ležijo znotraj večjih, hidrološko kompleksnih bazenov in velika jezera drugih regij, da bi ocenili, kako se najdišča z različnimi naravnimi značilnostmi odzivajo na enake vplive okolja. Kolikor nam je znano, takšna raziskava v Evropi še ni bila izvedena, rezultati pa imajo širši, mednarodni pomen. Rezultati raziskave so pokazali, da so paleoklimatske in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju pomembno vplivale na ohranjenost paleoekološkega zapisa in arheološki poselitveni vzorec. V bronasti dobi (3700 cal. BP) smo zaznali spremembo arheološke poselitve in sledove intenzivnejših poplav, ki jih lahko povežemo s podobnim dogajanjem na Bohinjskem jezeru in jezeru Ledro v severni Italiji, kar potrjuje domnevo o vlažnejši poznoholocenski klimi. Prvič dozdaj smo na Ljubljanskem barju podrobno proučili vpliv človeka na vegetacijo in hidrološki razvoj mokrišča v pozni prazgodovini (od bronaste do rimske dobe), torej v obdobjih za katera zaradi rezanja in požiganja šote v 18. in 19. stol. nismo imeli veliko informacij. Projekt je zelo pomemben tudi za razvoj metodologije na področju upravljanja in renaturacije ekosistemov. Dogajanje na lokaciji Mali plac v zadnjih desetletjih nam daje edinstveno priložnost za preučevanje človekovega vpliva (hidrološke razmere) na vegetacijo. S pomočjo rezultatov raziskav vegetacije pred in po spremembi hidroloških razmer na lokaciji Mali plac, smo predlagali ukrepe za zaščito in renaturacijo za šotišče Mali plac in ostala podobna najdišča v srednji Evropi.
Pomen za razvoj Slovenije
Dolgoletne raziskave na področju ekologije, paleoekologije in arheologije lahko nudijo aplikativne rezultate in so pomembne pri načrtovanju ukrepov za zaščito okolja ob globalnem segrevanju ozračja ter za urejanje hidroloških razmer v pokrajini. Poznavanje dolgoročnih hidroloških trendov in soodvisnosti med vegetacijo in hidrologijo ter sonaravno urejanje vodotokov so v Republiki Sloveniji v veliki meri zanemarjen vidik, odraz česar so tudi vedno bolj intenzivne poplave, ki povzročajo vse večjo gospodarsko škodo. Prispevek k reševanju te problematike je analiza nekdanjega in sedanjega vegetacijskega in hidrološkega stanja na lokaciji Mali plac in drugih delih Ljubljanskega barja ter, v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo naravne dediščine, načrtovanje uravnavanja dotoka/odtoka vode in drugih renaturacijskih ukrepov. Vključevanje paleoekoloških raziskav v naravovarstveno politiko je pomembna novost v Sloveniji. Mokrišča, v katerih je shranjen paleoekološki zapis razvoja kulturne krajine v različnih arheoloških obdobjih, so zelo pomembna naravna in kulturna dediščina Slovenije, vendar pa so zaradi globalnega segrevanja ozračja in človekovih posegov v okolje tudi močno ogrožena. Izsuševanje in prekopavanje močvirij ter rezanje šote lahko v enem samem dnevu nepopravljivo uniči paleoekološki zapis, ki je preživel več deset ali stotisočletij. Zaščita in preučevanje teh ekosistemov so zato pomembni za ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine, kar je prednostno področje raziskav in razvoja v Republiki Sloveniji (Resolucija o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010). Dne 9. julija 2009 je vlada RS sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda 'Krajinski park Ljubljansko barje', z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in krepi kakovost krajine, spodbuja trajnostni in s krajevno tradicijo območja skladni razvoja ter kakovostno bivanje prebivalcev z možnostjo raziskovanja, izobraževanja in sprostitve (1. člen Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje). Z našo raziskavo in predstavitvijo rezultatov bomo prispevali k razvoju raziskovalne in izobraževalne dejavnosti znotraj parka in družbenokulturnemu razvoju raziskovalnega območja. Zelo pomembna je tudi arheološka kulturna dediščina. Kolišča Ljubljanskega barja so uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine, zato imajo tudi širši, mednarodni pomen. Raziskovalci, ki smo sodelovali v projektu, prihajamo z različnih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij v Sloveniji (ZRC SAZU, Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani; Nacionalni inštitut za biologijo) in tujini (Univerza v Oxfordu, LSCE) in imamo različna, komplementarna znanja, ki so bila potrebna za izvedbo projekta. Projekt združuje raziskovalce različnih starosti (od mladih raziskovalcev do upokojenega profesorja Biotehniške fakultete), ki imajo veliko izkušenj z delovanjem na zelo raznolikih področjih kot so: ekologija, fitocenologija, geokemizem in analiza stabilnih izotopov, varstvo okolja, taksonomija in ekologija alg, arheologija, arheobotanika in palinologija. Prav ta znanja bomo nadalje prenesli tudi na mlajše generacije, ki se še izobražujejo tako doma kot v tujini. Raziskovalno delo, ki je združilo in povezalo različne institucije, raziskovalna področja in vede, je okrepilo raziskovalno dejavnost na področju paleoekologije in varstva okolja, kar prispeva k boljšemu in uspešnejšemu vključevanju slovenskih raziskovalcev v Evropske projekte, posvečene študijam dolgoročnih sprememb globalne klime. Razvoj novih raziskovalnih pristopov ter mednarodno povezovanje in predstavitev rezultatov raziskave na mednarodnih konferencah prispeva k večji vidnosti in mednarodnemu uveljavljanju slovenske znanosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
