Projekti / Programi
Biografije, mentalitete, epohe
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Biografija, mentalitete, epoha
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10900 |
dr. Igor Grdina |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
1.712 |
| 2. |
22572 |
dr. Gregor Pobežin |
Literarne vede |
Vodja |
2015 - 2019 |
294 |
| 3. |
21446 |
dr. Mateja Ratej |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
502 |
| 4. |
27514 |
dr. Petra Testen Koren |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
254 |
| 5. |
30800 |
dr. Neža Zajc |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
265 |
| 6. |
50579 |
Vita Zalar |
Zgodovinopisje |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2019 |
43 |
Organizacije (1)
Povzetek
Program, ki se utemeljuje na spoznanju, da se zgodovinsko dogajanje oblikuje na podlagi interakcije ljudi in njihove vednosti, povezuje v celoto preučevanje biografij, mentalitet in epoh. Razpetost med tradicijo in inovacijo ter med stvarnost in vizijo ustvarja referenčni okvir zgodovine na diahroni osi in v sinhronih primerjavah. Identitete ljudi, ki so se neredko dojemale integralistično – zlasti v obdobjih, zaznamovanih z verskim, nacionalnim ali političnim integralizmom –, je treba obravnavati zgodovinsko celovito. Poenostavitve v smislu »mi-subjekta« onemogočajo ne le razumevanje ravnanj ljudi, marveč tudi reducirajo njihovo zavest. Zlasti mikroštudije prostorov, družin in manjših skupnosti opozarjajo na razplastenost, neredko pa celo na disperziranost identitet. Tako se osebnosti, mentalitete in epohe v historični perspektivi kažejo kot izrazito kompleksni pojavi, ki pri svoji adekvatni interpretaciji ne prenesejo tlačenja v ciklične in ahistorične variantne obrazce. To velja tako za obravnave posameznih primerov kot za generalizacije.
Programska skupina bo ob upoštevanju paradigem kulturne in nove kulturne zgodovine ter v okvirih sodobnih raziskovalnih metodologij in konceptov posebno pozornost namenila:
– izdajam na novo evidentiranih virov;
– intelektualcem in njihovi vlogi v emancipacijskih procesih;
– mestu in vlogi zgodovine ter zgodovinarjev v oblikovanju kulturnih vzorcev določenih prostorov;
– mikrozgodovinskim študijam posameznih osebnosti in »ljudi brez posebnosti«;
– razmerjem med tipičnostjo in izjemnostjo;
– razlikam med obdobji skrajne eksistencialne ogroženosti (vojne) in »običajnostjo«, v kateri prihajajo do jasnega izraza strukture dolgega trajanja;
– razlikam med urbanimi in ruralnimi okolji v antiki, srednjem veku ter dobah zgodnje in državno dirigirane modernizacije na področju današnje Slovenije;
– procesom historizacije, tj. prestopanja spomina in spominjanja v zgodovinsko zavest oziroma zgodovinsko kulturo, ter problemom ohranjanja kulturne kontinuitete v času velikih zgodovinskih prelomov.
Program bo uresničevan v najširši primerjalni perspektivi in ob poudarjenem mednarodnem sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami v Veliki Britaniji, Ruski federaciji in drugod, ki je bilo vzpostavljeno v letih njegovega dosedanjega izvajanja. Namen programa je poglobiti in utrditi zgodovinsko kulturo ter s permanentno skrbjo za bogatitev zgodovinskih zbirk – zlasti zbirke Slovenskega biografskega leksikona – in s sprotno objavo raziskovalnih rezultatov širiti prostore zgodovinskega mišljenja, ki edino poudarja izrazito časovne razsežnosti človekovega bivanja in usode. S predavateljsko dejavnostjo in pisanjem knjig bodo člani programske skupine na podoben način kot doslej uresničevali poslanstvo zgodovinarja, tj. odkrivati, misliti, učiti in pisati.
Pomen za razvoj znanosti
Program je za znanost pomemben v več smereh:
– zastavlja si nalogo preučiti doslej še neuporabljene, deloma celo nedostopne vire;
– zgodovinski viri bodo preučeni in uporabljeni v okviru na Slovenskem novega primerjalnega koncepta in ne insularno;
– program bo pomembno razširil teoretske okvire zgodovinopisja na Slovenskem;
– program bo pomembno razširil nacionalno in mednarodno pomembno podatkovno zbirko Slovenskega biografskega leksikona na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, ki je temeljnega pomena tako za zgodovinarske raziskave kot tudi za raziskave zgodovine vseh vej znanosti na Slovenskem, v mnogih posameznih primerih (kot npr. J. V. Valvasor, J. Vega, J. Ressel, M. Vidmar, F. Miklošič, J. Kopitar, I. Slokar) pa tudi širše;
– z obsežnim mednarodnim sodelovanjem in objavami v mednarodnem prostoru omogoča zgodovinarjem in drugim dostop do gradiva arhivov v Sloveniji, ki se po strukturi razlikujejo od tistih v sosednjih državah (na ozemlju Slovenije so bile le redko – tj. v zgodnjem srednjem veku in v času Napoleonove Ilirije) središča oblasti za širši prostor.
Uporaba doslej nedostopnih virov na neposredno pripomore k ustvarjanju nove zgodovinske vednosti. Hkrati omogoča verifikacijo in opredeli potrebnost revizije dosedanjih zgodovinarskih raziskav. Kot podlaga obravnave posameznih »primerov« morejo posamezne zbirke vplivati tudi na razumevanje splošnejše problematike (npr. preučevanje gradiva ruskih emigrantov – zlasti intelektualcev – na Slovenskem).
V Sloveniji, kjer je diskusija o metodoloških in konceptualnih vprašanjih zgodovinarskega raziskovanja in historiografije nesistematična, je razširjanje teoretskih refleksij o preučevanju še posebej pomembno. Člani programske skupine so se že doslej posvečali tem problemom ter pri tem izhajali iz lastnih izkušenj pri raziskovanju posameznih obdobij (zlasti dobe modernizacije; čedalje bolj posegajo tudi v antiko in srednji vek). Pri neeksperimentalnih znanostih je jasna definiranost in reflektiranost teoretskega stališča pomemben element verifikacije rezultatov raziskav (poleg navajanja virov celo najpomembnejši). Zato izvajanje programa utrjuje znanstveni status raziskovanja zgodovine v slovenskem okolju, kjer številne polemike kažejo na nizko stopnjo zgodovinske kulture.
Vzdrževanje in permanentno bogatenje zbirke Slovenskega biografskega leksikona, ki je najobsežnejša podatkovna zbirka biografskega gradiva in biografij v Sloveniji, je pogoj za raziskovanje nekdanjega stanja znanosti na Slovenskem. Kot takšna je nepogrešljiva za tematizacijo geneze današnjih razmer na mnogih njenih področjih. Širjenje zbirke Slovenskega biografskega leksikona ne pomeni zgolj arhivskega dela, temveč tudi njegovo odkrivanje. Delo programske skupine zato ni le izraz večdisciplinarnega raziskovanja, marveč ustvarja pogoje zanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje programa vzpostavlja celovito zgodovinsko kulturo, o potrebi katere je že pred 2. svetovno vojno pisal pozneje vodilni slovenski medievalist Bogo Grafenauer. S historizacijo preteklega dogajanja omogoča, da se to ne more nereflektirano izrabljati oziroma zlorabljati za dnevnopolitične cilje, kar se v Sloveniji pogosto počne. Z opozarjanjem na kompleksnost sleherne identitete širi neintegralistično razumevanje tega pogostokrat uporabljanega pojma. Integralistično pojmovanje identitet razlike med ljudmi vzpostavlja kot temelj za ločevanje in konfrontacijo, medtem ko njihovo neitegralistično dojemanje omogoča, da postanejo razlike temelj dopolnjevanja in sodelovanja. Gre za to, kar je že Lucien Febvre opredelil kot jedro zgodovinarskega dela: širjenje poznavanja različnih možnosti človeškega življenja v različnih kulturnih krogih, obdobjih in geografskih prostorih ter seznanjanje z njimi. Na tak način se tudi na mikroravni in ob konkretnem zgodovinskem gradivu potrjuje tehtnost opozorila Marca Blocha, da obstaja samo obča zgodovina.
Uresničevanje programa omogoča seznanjanje zgodovinarjev od drugod s problematiko slovenskega prostora in njegove kulture. Struktura virov, ki so ohranjeni v slovenskih arhivih, je drugačna od strukture virov v arhivih sosednjih dežel, ki so že več stoletij središča držav. Določena struktura virov določene paradigme raziskovanja olajšuje, drugačne pa otežuje (in draži). Dosedanje uresničevanje programa je v tem smislu že dalo pomembne in opazne rezultate (npr. navajanje gradiva iz slovenskih in srbskih arhivov pri siru Maxu Hastingsu je plod sodelovanja z raziskovalci programske skupine; enako je mogoče reči tudi za sodelovanje z več ruskimi raziskovalci v okviru Ruske akademije znanosti ter Nemškega instituta Max Weber v Moskvi). Tu gre za veliko več kot za promocijo države, mest ipd.; gre za odpravo belih lis v širših zgodovinskih pregledih. Z večanjem in širjenjem vednosti o zgodovini slovenskega prostora se veča možnost sodelovanja v širših primerjalnih študijah(tako sinhronih kot tistih na diahroni osi). To je še posebej pomembno za posamezna zgodovinska obdobja (npr. za 1. svetovno vojno, ko ena od front poteka tudi po slovenskem ozemlju).
Uresničevanje programa je prav tako pomembno za pedagoško prakso, saj prinaša nova spoznanja in novo vednost. Rezultati programa, ki sega v vsa zgodovinska obdobja od antike do 20. stoletja, so že v teku dosedanjega izvajanja s 16 znanstvenimi monografijami njegovih sodelavcev v 5 letih pomembno vplivali na pedagoško prakso v območju zgodovinske in literarnozgodovinske vede, deloma pa tudi jezikoslovja in glasbene zgodovine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
