Projekti / Programi
Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
degradirana območja, definicija, učinkovito načrtovanje rabe prostora, terensko evidentiranje, baza, informacijsko okolje, problemska območja, Slo
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
S predlaganim projektom želimo prispevati k reševanju trenutno pomanjkljivo in neusklajeno obravnavane problematike degradiranih območij v Sloveniji, ki bo v naslednjih letih zaradi prestrukturiranja gospodarstva in aktualnih družbenih procesov postala še akutnejši prostorski, okoljski in tudi zdravstveni problem.
Osrednji cilj predlaganega projekta »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra« je nadgraditi v letu 2011 vzpostavljeno prvo evidenco degradiranih območij in sicer v metodološko-tehničnem in vsebinskem delu. Razvili in vzpostavili bomo ažuren register degradiranih območij (ter zagotovili ustrezno aplikacijo) do stopnje, da bo mogoče ciljno usmeriti ukrepe razvojne podpore in na ta način spodbuditi konkurenčnost slovenskih regij.
Kot vodilni partner (UL FF, oddelek za geografijo) bomo na podlagi bogatih izkušenj delo nadgradili v elementih, ki so se pri pripravi prve evidence DO (projekt CRP Sonaravna sanacija okoljskih bremen….), naši komunikaciji z različnimi sektorji in odločevalci, pri izvajanju podrobnejšega popisa DO na Gorenjskem (projekt Vzpostavitev aktivnega registra prostorsko in funkcionalno degradiranih območij za Gorenjsko regijo, 2015) in pri analizi popisanih slovenskih DO za umeščanje različnih obnovljivih virov energije (projektna naloga v okviru evropskega projekta M2RES), pokazali kot pomanjkljivi oz. potrebni.
Glede na izkušnje in potrebe smo za učinkovito izvedbo raziskave projektno skupino razširili; poleg geografov, ki obvladujemo razumevanje prostorskih procesov, regionalni in prostorski razvoj in vse metode terenskega dela ter dela z orodji GIS, bodo sodelovali še strokovnjaki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ki odlično pokrivajo prostorsko-načrtovalski del in bodo pomembno pripomogli pri oblikovanju naborov kriterijev za opredelitev DO. Predvsem bo njihova vloga ključna pri pripravi naborov ukrepov za reaktiviranje DO. Sodelavci iz Geodetskega inštituta Slovenije bodo odigrali pomembno tehnično-strokovno podporo za delovanje registra in pripravo ustrezne aplikacije (tudi ustrezno opremljeni), ki bo temeljila na spletnih servisih, ki bodo omogočali neposredno povezavo na državne informacijske sisteme (npr. PISO, bodoči e-Prostor).
Med ključnimi rezultati projekta moramo izpostaviti nekatere metodološko-teoretične in aplikativne rezultate:
· Celovit seznam kriterijev in meril za opredelitev DO, nova tipologija in dopolnjena definicija;
· Priprava modela za določitev »razvojne faze« DO za reaktivacijo ter predlog razvojnih tipov DO;
· Celovit register DO na celotnem območju 6 statističnih regij in dodatno 4 občinah;
· Spletna aplikacija za vodenje registra, spremljanje in analiziranje podatkov;
· Nabor možnih ukrepov za reaktivacijo (upoštevajoč tipe DO, problemska območja, idr.);
· Zasnova akcijskega načrta za reaktivacijo DO;
· Komunikacija in vključevanje deležnikov iz resornih ministrstev ter predstavnikov regionalnih razvojnih agencij v različnih fazah projekta;
Nov register DO, ki bo zaradi podrobnejše tipologije in definiranih kriterijev celovit in bo lahko odgovarjal potrebam različnih resorjev, bo vzpostavljen v šestih slovenskih regijah. Z vidika naročnika je ključnega pomena, da bo mogoče spremljanje sprememb DO na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo po ZSRR-2, območju pomurskega zakona (ZRPPR1015) in območju zakona o TNP (ZTNP), hkrati pa bo zaradi sistematične pokritosti regij neposredno uporaben tudi pri regionalnem načrtovanju.
Register DO bo služil kot delujoče orodje za racionalnejše umeščanje dejavnosti v prostor s cilji:
a) varovanja omejenih (kakovostnih) kmetijskih zemljišč v Sloveniji,
b) bolj sistematičnega (tudi prednostnega) načrtovanja sanacije in prenove DO,
c) sistemskega (pre)usmerjanja zelenih investicij v brown-field investicije ter
d) dviga konkurenčnosti Slovenije.
Pričakujemo, da bodo dobri rezultati
Pomen za razvoj znanosti
Ključno za razvoj znanosti in stroke bo celovita metodologija za določanje različnih tipov DO, kar bo podlaga za strokovno in raziskovalno delo v prostorskih vedah in z degradiranimi območji povezanimi strokami. Z interdisciplinarnim pristopom k proučevanju DO, ki vključujejo področja prostorskega načrtovanja, regionalnega in prostorskega razvoja, varstva okolja in varovanja zdravja prebivalstva, bomo naredili velik premike na področju metodologije ter določanja tipov DO ter v iskanju kompleksnih rešitev njihove aktivacije.
Na podlagi ustrezne metodologije lahko razvijemo ustrezen kazalnik (kazalnike) spremljanja stanja prostora za degradirana območja. »Monitoring« - spremljanje stanja prostora je zaveza stroke kakor tudi države.
Zelo pomembno za razvoj strokovnega dela bo zasnova podatkovne baze (registra DO), saj bo v pomoč razumevanju številnih procesov za potrebe različnih ravni upravljanja in odločanja v prostoru. S tem veliko pridobijo vsa področja temelječa na celovitih in kakovostnih prostorskih podatkih. Register DO lahko služi kot delujoče orodje za racionalnejše umeščanje dejavnosti v prostor s cilji
a) varovanja omejenih (kakovostnih) kmetijskih zemljišč v Sloveniji,
b) bolj sistematičnega (tudi prednostnega) načrtovanja sanacije in prenove DO,
c) sistemskega (pre)usmerjanja zelenih investicij v brown-field investicije ter
d) dviga konkurenčnosti Slovenije.
Preko rezultatov in njihove diseminacije bomo že v času izvajanja projekta dosegli, da bodo rezultati ter širša uporaba enotno urejenega registra DO (za 6 od 12 statističnih regij pri nas) vplivali na cel niz politik (policy cycle), šele te pa bodo prispevale oz. omogočile tudi spremembe v prostoru.
Že izvajanje in rezultati projekta CRP Sonaravna sanacija okoljskih bremen… (2012) so na področju geografske stroke prinesli številna nova spoznanja, ki smo jih učinkovito vključili tudi v obstoječe študijske programe.
Pomen za razvoj Slovenije
Reaktivacija DO pozitivno vpliva na učinkovito in racionalno raba prostora in ima pozitivne učinke na prostorski razvoj, posledično pa tudi na gospodarstvo.
Glede na pobudo MGRT kot sofinancerja ter opredeljene cilje težišča predlagane teme (skladnejši regionalni razvoj, spodbujanje konkurenčnosti, ciljno usmerjanje razvojnih podpor tudi za začetne investicije ipd.) je očiten velik pomen predlaganega projekta (rezultatov) za gospodarski razvoj Slovenije.
Celovit in ažuren register DO (v okviru izvajanja tega projekta bo »zajel« območje 6 statističnih regij) ter nabor možnih ukrepov za njihovo reaktivacijo bosta imela neposredne vzpodbudne učinke za razvoj novih dejavnosti v prej funkcionalno degradiranem prostoru (npr. olajšane možnosti za nastanek in razvoj novih podjetij).
Možnost javnega vpogleda v neustrezno izkoriščene, pogosto tudi zazidljive površine, vpliva na usmerjanje gospodarskih investicij v »nove razpoložljive površine«.
Pričakujemo številne neposredne in posredne pozitivne gospodarske učinke predvsem na naslednjih področjih:
ustvarjanje novih delovnih mest (razvoj poslovnih in gospodarskih con, razvoj socialnega podjetništva, privabljanje novih vlagateljev, …);
ohranjanja kmetijstva; zaradi racionalnejše rabe prostora, umeščanja dejavnosti na DO, bo manjši pritisk na kmetijska zemljišča (greenfield investicije);
ohranjanja kakovosti kulturne krajine tudi s ciljem spodbujanja turizma in ustvarjanja novih delovnih mest v panogi;
ohranjanje narave in biotske pestrosti.
DO so praviloma razvojni potencial za malo in srednje veliko gospodarstvo, kar še posebej velja za t.i. problemska območja. Razpoložljive površine (v DO) in visoka brezposelnost sta dva pomembna kazalca priložnosti za umestitev in razvoj nove gospodarske panoge. Praviloma DO niso povsem ustrezna za takojšnje/neposredno umeščanje novih dejavnosti, zato se v celotnem procesu reaktivacije teh območij pojavi sklop aktivnosti s pozitivnimi učinki na nekatere gospodarske panoge:
(a) v času načrtovanja, saj bo za reaktivacijo DO treba pripraviti ustrezno dokumentacijo in pridobiti ustrezna dovoljenja,
(b) v času gradnje priložnost za manjša in srednje velika gradbena podjetja in
(c) v času obratovanja multiplikativen učinek na ostale gospodarske panoge ter zaposlenost v regiji/ občini.
Seveda se vsa DO ne transformirajo (reaktivirajo) v gospodarske cone ali stanovanjske območja, temveč je možen širok spekter preobrazbe v zelene, vrtičkarske ali rekreacijske površine (trajna ali začasna raba), v območja začasnih parkirišč (začasna raba) ipd., kar praviloma povzroči multiplikativne učinke na območju.
Hkrati imata javni vpogled v bazo DO in nabor možnih ukrepov za reaktiviranje DO pozitivne učinke na delovanje posameznih sektorjev, še posebej takrat, če je akcijski načrt vključuje jasen seznam nalog, ki jih morajo posamezne inštitucije in organizacije pri tem opravljati.
Eden ključnih doprinosov ažurnega registra DO je vzpostavitev stalnega spremljanja stanja na področju DO ter spremljanje učinkov na gospodarski razvoj (monitoring).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
