Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv različnih nevronavigacijskih postopkov na učinkovitost terapevtskega draženja z repetitivno transkranialno magnetno stimulacijo pri depresiji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
B650  Biomedicinske vede  Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
transkranialna magnetna stimulacija, na zdravljenje rezistentna depresija, nevronavigacija, možganska konektivnost, biološki označevalci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33621  dr. Jurij Bon  Psihiatrija  Raziskovalec  2016 - 2018  165 
2.  51786  dr. Mirjana Delić  Psihiatrija  Raziskovalec  2018  59 
3.  26484  dr. Andrej Kastrin  Medicina  Raziskovalec  2017  145 
4.  30072  dr. Maja Kojović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2016 - 2018  130 
5.  12481  dr. Blanka Kores Plesničar  Psihiatrija  Raziskovalec  2016 - 2018  399 
6.  21239  dr. Blaž Koritnik  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  274 
7.  39409  Nejc Nadižar    Tehnični sodelavec  2018  29 
8.  20415  dr. Brigita Novak Šarotar  Psihiatrija  Raziskovalec  2016 - 2018  158 
9.  37430  dr. Vida Ana Politakis  Psihologija  Mladi raziskovalec  2018  26 
10.  18323  dr. Peter Pregelj  Psihiatrija  Vodja  2016 - 2018  364 
11.  17893  dr. Grega Repovš  Psihologija  Raziskovalec  2016 - 2018  488 
12.  36162  dr. Anka Slana Ozimič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2016 - 2018  125 
13.  33735  dr. Neja Šamec  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2017  82 
14.  51785  dr. Nuša Šegrec  Psihiatrija  Raziskovalec  2018  202 
15.  22235  dr. Borut Škodlar  Psihiatrija  Raziskovalec  2016 - 2018  513 
16.  27742  dr. Alja Videtič Paska  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  214 
17.  05379  dr. Bojan Zalar  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2018  174 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.305 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  46.175 
3.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.064 
4.  1620  Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana  Ljubljana - Polje  1191004000  3.426 
Povzetek
Motnje razpoloženja predstavljajo največji delež bolezenskega bremena, povezanega z možganskimi boleznimi v Evropi. Veliko bolnikov z depresivno motnjo ob zdravljenju ne doseže remisije. Trajni simptomi depresivnosti so povezani z upadom vsakdanjega funkcioniranja, povečano potrebo po zdravstvenih storitvah, povišano splošno mortaliteto in samomorilnim tveganjem. Prevalenca depresije, rezistentne na zdravljenje, se giblje med 10% in 60% vseh depresivnih bolnikov, odvisno od uporabljene definicije. Razvitih je bilo že veliko novih oblik medikamentoznih zdravil za depresijo, vendar se zaenkrat niso izkazala za učinkovitejša od standardne antidepresivne terapije. Med alternativnimi oblikami biološkega zdravljenja depresije izstopajo metode usmerjene možganske stimulacije, ki med drugim vključujejo tudi repetitivno transkranialno magnetno stimulacijo (rTMS). TMS je neinvazivna nevrofiziološka metoda, pri kateri inhibiramo ali vzdražimo manjša področja možganske skorje, ki ležijo pod tuljavo TMS aparata. Protokoli rTMS stimulacije sicer kažejo statistično zmerno velike učinke, ki pa v absolutnem smislu predstavljajo dokaj nizke stopnje terapevtskega odziva pri rezistentni depresiji.  Primer novejšega rTMS protokola je theta vgnezdena stimulacija (theta burst stimulation, TBS), ki je krajša, enostavnejša, varnejša in za paciente lažje prenosljiva metoda stimuliranja, obenem pa enako učinkovita kot klasični rTMS protokoli. Ker je učinkovitost odvisna tudi od točnega mesta stimuliranja, se pri zdravljenju depresije uporabljajo postopki nevronavigacije. Pri standardnem postopku uporabimo posameznikovo strukturno magnetnoresonančno sliko, da s pomočjo anatomskega atlasa določimo skupinsko koordinato v dorzolateralni prefrontalni skorji (DLPFC). Ustreznost tega postopka je vprašljiva zaradi naravne variabilnosti anatomije prefrontalne skorje, pri bolnikih z depresijo pa so verjetno prisotne tudi patološke spremembe v delovanju možganskih omrežij. Kot alternativna možnost za natančnejšo individualno nevronavigacijo je bila predlagana metoda določanja možganskih omrežij v mirovanju na podlagi funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja (rs-fcMRI), s katero lahko ugotovimo arhitekturo in lokacijo funkcijsko ločenih možganskih omrežij pri posamezniku. Splošni namen predlagane raziskave je ugotoviti, kateri dejavniki lahko vplivajo na izboljšanje učinkovitosti, enostavnosti in varnosti trenutno uporabljanih rTMS protokolov za zdravljenje depresije pri individualnih bolnikih. V okviru randomizirane klinične raziskave bomo uporabili kombinacijo stimulatornega in inhibitornega TBS protokola in preverili, ali bolj kompleksna metoda nevronavigacije s pomočjo mirovnih omrežij izboljša učinek TMS zdravljenja depresije v primerjavi s standardno metodo. Dodatno bomo preverjali tudi učinke drugih znanih in potencialnih dejavnikov variabilnosti terapevtskega odziva v obeh skupinah bolnikov. Ugotavljali bomo stopnjo izraženosti kliničnih dejavnikov rezistence, obenem pa spremljali tudi izraženost molekularnih in genetskih označevalcev, kvantitativnih EEG in TMS označevalcev, ki se povezujejo z odzivnostjo na zdravljenje in s procesi nevroplastičnosti v možganih. Iz podatkov MR slikanja bomo določili arhitekturo lokalnih in razširjenih možganskih omrežij (funkcijska konektivnost s pomočjo metode rs-fcMRI in strukturna konektivnost s pomočjo metode difuzijskih tenzorjev, DTI). Raziskovalne postopke bomo ponovili po koncu zdravljenja, da bi ugotovili morebitne spremembe v delovanju možganov pri posameznikih in med obema terapevtskima skupinama. Ob neposredni uporabnosti predlagane raziskave za klinično prakso postopkov TMS zdravljenja se nadejamo tudi, da bo raziskava prispevala k novim uvidom v nevrofiziološke mehanizme depresije in terapevtske odzivnosti na antidepresivno zdravljenje, s čimer bi prispevali k premoščanju razlik med molekularnim, celičnim in sistemskim razumevanjem delovanja možganov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt temelji na uporabi modernih metod na področju bioloških označevalcev depresije, usmerjene možganske stimulacije ter strukturne in funkcijske konektivnosti v možganih. Združi in razširi napredke na teh področjih z namenom napredka v razumevanju integracije možganske aktivnosti pri procesih čustvovanja, njihovih povezavah s kognitivnimi procesi in spremembah pri psihopatoloških stanjih, kot je depresivna motnja in njen podtip rezistentna depresija. Glede na uspešno financiranje in zaključek projekta pričakujemo nekaj pomembnih metodoloških, teoretičnih in praktičnih doprinosov k razvoju znanosti na relevantnih raziskovalnih področjih.  Prvič, projekt bo prispeval k razvoju in testiranju novih pristopov k ndividualnemu določanju tarčnih mest za TMS terapevtsko stimulacijo. Do tega trenutka obstajajo le raziskave, ki so potrdile ustreznost koncepta in če se izkaže, da je metoda mirovnih omrežij bolj učinkovita pri lokaliziranju ustreznih tarč in je posledično zdravljenje bolj učinkovito, bi to predstavljalo pomemben napredek pri izboljševanju učinkovitosti TMS zdravljenja. Drugič, projekt bo pomagal razviti in prilagoditi analitična orodja na področju slikanja možganov. Specifično bomo razvili metode za zanesljivo analizo individualne funkcijske konektivnosti podatkov iz mirovnih funkcijsko magnetnoresonančnih podatkov. Tretjič, projekt bo pomagal ugotoviti vrednost novejših nevroznanstvenih tehnik pri napovedovanju terapevtske rezistence pri TMS zdravljenju depresije. Nove označevalce z največjo napovedne vrednostjo bomo združili z že znanimi napovednimi dejavniki v nov integrativni označevalec z namenom izboljšanja skupne občutljivosti in specifičnosti napovedne metode. Četrtič, projekt bo pomagal rekonceptualizirati, raziskati in razumeti spremembe v procesih čustvovanja in njihovih interakcijah s kognitivnimi kontrolnimi procesi s perspektive spremenjene omrežne dinamike pri depresiji. Petič, projekt bo testiral specifične hipoteze o vlogi bioloških označevalcev pri razumevanju mehanizmov nevroplastičnosti po usmerjeni možganski stimulaciji pri depresiji. To bo v nadaljevanju pripomoglo k boljšemu razumevanju ransalcijskih vidikov disfunkcij v omrežni aktivnosti pri depresiji in morda prispevalo k razvoju novih pristopov k diagnostiki in zdravljenju bolezni.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt nam bo omogočil nadaljevanje sistematičnega raziskovalnega dela in ovrednotenje alternativnih pristopov k zdravljenju bolnikov z rezistentno depresijo. Glede širših zdravstveno pogojenih ekonomskih in družbenih učinkov je potrebno upoštevati, da motnje razpoloženja predstavljajo največji posamezen vir neposrednih in posrednih stroškov možganskih bolezni v Evropi. Predvidevamo, da bi rezultati projekta lahko pripomogli k izboljšanju nabora trenutnih terapevtskih možnosti za depresijo in bi bili tako v skladu z usmeritvami slovenskega Nacionalnega načrta zdravja in Evropske zdravstvene strategije, ki poudarjata pomen izboljšanja obravnave duševnih motenj, zmanjševanje števila samomorov v Sloveniji, izboljševanje kvalitete življenja bolnikov. Pričakujemo, da bi izboljšali vse tri z zdravjem povezane dejavnike pri obravnavanih bolnikih : podaljšanje pričakovane življenjske dobe, kvalitete življenja in osebnega zadovoljstva. Z uporabo pristopa bioloških označevalcev in analizo razlik ustreznsoti nevronavigacijskih postopkov bomo pomagali izboljšati razumevanje terapevtske rezistence in na splošno možganske aktivnosti pri bolnikih z depresijo pred in po rTMS zdravljenju. Skupaj z iboljšanjem kvalitete življenja bolnikov se bo zmanjšalo ekonomsko breme depresije za družbo in lahko bomo ocenili razmerje koristi in stroškov za posamezno nevronavigacijsko metodo. Ta ekonomska korist bo ostala, ko bodo najboljše oblike diagnostike in TMS zdravljenja uvedene v redno klinično prakso, predstavljale pa bodo tudi pozitiven vpliv na ekonomsko vrednsot domačega medicinskega znanja. Postopki, ki jih bomo razvijali med projektom, imajo tudi potencial za komercialni razvoj v rutinsko uporabljana klinična orodja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno