Projects / Programmes
Nursing as a scientific discipline in Slovenia: An internationally comparable secondary and tertiary education system in nursing care as the foundation of research and scientific contribution to the sustainable development of society.
| Code |
Science |
Field |
Subfield |
| 5.01.00 |
Social sciences |
Educational studies |
|
| Code |
Science |
Field |
| S000 |
Social sciences |
|
| Code |
Science |
Field |
| 5.03 |
Social Sciences |
Educational sciences |
nursing, scientific discipline, level of education, knowledge, research, science, science popularisation, interdisciplinarity
Researchers (10)
Organisations (6)
Abstract
Introduction to the problem: On a European Union (EU) scale, the field of nursing education is governed by Directive 2013/55/EU of the European Parliament and Council, which was passed on 20.11.2013 and replaced Directive 2005/36/EC. International associations such as the International Council of Nurses (ICN), World Health Organisation for Europe (WHO for Europe), European Federation of Nurses (EFN), European Federation of Nurse Educators (FINE), etc. also focus on the field of nursing education. Their objective is mostly additional explanation of the minimal standards of education for nurses and midwives, setting the required education standards to a higher level and commitment to the importance of raising knowledge and the education level in nursing.
The strategic development of nursing in Slovenia 2012-2020 (Kadivec, et al., 2013) gives guidelines for vocational education in nursing on both secondary and tertiary levels. The most recent research on the educational needs of nursing was published in 2004 in research carried out by the Institute for Health Protection (Albreht, 2005), however it only defines educational needs on a tertiary level and not on a secondary level. In Slovenia, we have nursing education on two levels, secondary and tertiary. In the field of nursing education, as of yet there is no clear development perspective for education on two levels or on the scope of education on a secondary level. In Slovenia, we also do not have a tradition of education on a Master's of Doctorate level in nursing. The fact of the matter is that four Master's programmes are implemented in nursing, the first started in 2007/2008, the graduates do not have the opportunity to get a job with a Master's in nursing (level 7 EQF), which is equivalent to the position of Advanced Nurse Practitioner. The agreements of the development of specialisation in nursing has been ongoing from at least 2012, when the strategic development of nursing in Slovenia 2012-2020 (Kadivec, et al., 2013) was passed, however to this day no moves in the direction of defining the actual needs in a clinical environment have been made. In addition, there is no developed national plan to increase employment of tertiary education staff in nursing in respect to demographic trends and decreasing the number of personnel with secondary education in nursing, despite the fact that the strategic development of nursing in Slovenia 2012-2020 is directed towards this change (Kadivec, et al., 2013). The OECD data on the number of nurse specialists per 1000 people (Buchan & Black, 2011) should also be a warning to politicians, professional associations and nursing management, on how to reach a satisfactory number of quality educated staff in nursing on a tertiary level and how to decrease the scope of secondary education. The data shows that Slovenia has 7.9 members of nursing staff for every 1000 residents (the OECD average is 9), of this only 35% are educated at a tertiary level, which shows that the share of nurse specialists is one of the lowest amongst countries included in the analysis.
Research problem: Slovenia falls into the category of badly organised nursing education systems on all levels, from the secondary to Doctorate level, when considering this we take into account the following: content and scope of education and competencies of graduates on an individual level and international comparability of the nursing education system as a whole. This slows down the development of nursing as a scientific discipline, which gives developed EU countries an important contribution to efficient and quality medical treatment and health care system as well as healthy society. An organised education system is this basis of every profession and is the basis for the development of the vocation as well as scientific discipline.
Purpose of TRP: is to establish an internationally comparable secondary and tertiary nursing education system which allows for the development of the
Significance for science
Pomen projekta za razvoj zdravstvene nege kot znanosti in stroke je zelo velik, saj do danes v Sloveniji še nimamo izvedenega tako celostnega projekta, ki bi zdravstveno nego umestil iz vidika potrebnega formalnega izobraževanja in njenega znanstvenega doprinosa in to v kontekstu mednarodne primerljivosti. Kljub temu, da je Slovenija članica EU od leta 2004 naprej, problema izobraževanja v zdravstveni negi ob vstopu v EU ni rešila po celotni vertikali. Ob vstopu v EU srednješolsko izobraževanje za poklic v zdravstveni negi ni bilo predstavljeno in analizirano ne v vsebini, kompetencah v kliničnih okoljih, obsegu izobraževanja v RS, umeščanju te stopnje izobraževanja v klinično delo, idr. Tako je danes Slovenija na repu EU držav po številu ustrezno usposobljenih medicinskih sester glede na zahteve EU Direktive (EU Direktiva 2005, 2013) in po številu diplomiranih medicinskih sester na 1000 prebivalcev (OECD, 2013). Ustrezno usposobljena medicinska sestra je namreč tista, ki se izobražuje na visokošolskem nivoju in ima predhodno 12 letno splošno izobraževanje (EU Direktiva 2013), v našem sistemu izobraževanja je to diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, tako je bila zapisana tudi definicija, kdo je medicinska sestra v RS v pristopnih pogajanjih z EU.
Z uvedbo Bolonjske reforme se je v Sloveniji šele začelo razvijati izobraževanje na drugi Bolonjski stopnji, medtem, ko ga na tretji stopnji sploh ni, saj opisana situacija jasno pove, da imamo premalo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev, ki bi lahko delovali na doktorskem študiju.
V razvitem svetu je zdravstvena nega pomembna znanstvena disciplina, ki gradi svoj razvoj izključno na ravni visokošolskega izobraževanja, ki se v večini držav nadgradi s specialističnim študijem, kar je v Sloveniji posebna ovira, saj ni mogoče akreditirati specialističnega študija. Strokovni magisterij predstavlja vstop v oblike samostojnega dela, ki je na višji zahtevnostni ravni glede del, nalog in odgovornosti ter je tesno povezano s kliničnim raziskovanjem, uvajanjem na dokazih podprte prakse, izobraževanjem študentov in drugih medicinskih sester in prevzemanjem odgovornosti za vodenje delovnih procesov, kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Doktorski študij predstavlja most med temeljnimi znanji znanstvene discipline, aplikacijo le teh v klinično prakso in je most med problemi, ki jih ima klinično okolje in iskanjem odgovorov na njih.
Prijavljen projekt je zelo potreben in bo naredil doprinos ravno na teh temeljnih področjih:
- Ureditev formalnega izobraževanja glede na ravni izobraževanja, obseg izobraževanja in kompetenčni model izobraževanja, ki bo mednarodno primerljiv.
- Razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline se bo lahko začel le z jasno umestitvijo kompetenčnega modela, opredelitvijo obsega izobraževanja na vseh ravneh, umestitvijo kompetenc druge stopnje v klinična okolja ter z zahtevo managementa in zdravstvene politike, da mora zdravstvena nega delovati na dokazih.
Significance for the country
Projekt bo opredelil kompetence na vseh ravneh izobraževanja in bo zdravstveno nego prikazal kot pomembno znanstveno disciplino, katere predvsem diplomanti druge in tretje stopnje, lahko na področju farmacevtske industrije in industrije potrošnega materiala za zdravstvo in zdravstveno oskrbo pomembno prispevajo k raziskovalnemu in razvojnemu delu, razvoju novih storitev, merjenju učinkov izvedenih storitev, ugotavljanju potreb po razvoju novih storitev, dojemanje sodobnega človeka kot celostno osebo, ki potrebuje storitve in produkte, ki mu bodo pomagale krepiti in ohranjati zdravje.
Posredni učinki projekta, ki bo zdravstveno nego populariziral kot verodostojno znanstveno disciplino, ki lahko pomembno prispeva k učinkovitosti gospodarstva, bodo imeli učinek na dojemanje in pomen razvoja znanstveno raziskovalnega dela v zdravstveni negi v RS, ki se v skladu z navedenimi mednarodnimi umeritvami, mora poleg skrbi za bolne, vedno bolj osredotočati v skrb za krepitev in ohranitev zdravja v družbi. Projekt bo imel učinek na izgradnjo mednarodno primerljivega izobraževalnega sistema na vseh ravneh izobraževanja, ki bo podpiral razvoj in izgradnjo kompetenc za raziskovanje in na dokazih temelječe delo v zdravstveni negi. Eno od pomembnih raziskovalnih področij v zdravstveni negi je zdravje delovno aktivne populacije. Raziskovalno delo na področju skrbi za delovno populacijo v gospodarstvu bo imelo pomemben učinek na razumevanje zdravstvene problematike v različnih delovnih okoljih, obvladovanje absentizma, stresa, razumevanje pomena skrbi za zdravje zaposlenih, spodbudilo bo večje zanimanje gospodarstva za proučevanje zdravja med zaposlenimi in vključevanje diplomantov zdravstvene nege v preventivne programe krepitve zdravja, zgodnjega odkrivanja bolezni, obvladovanja kroničnih bolezni na delovnem mestu, odnos do zaposlenih s kroničnimi obolenji, razumevanje potreb delovno starajoče populacije in vzpostavljanje pogojev za njihovo uspešno in učinkovito delo na področju njihovih zdravstvenih potreb, poveča se enakost in dostopnost na področju zdravja, socialno kohezivnost, idr. Tako delovanje zdravstvene nege kot znanstvene discipline bo imelo učinek na razpis raziskovalnih sredstev s strani gospodarstva za projekte krepitve zdravja v gospodarstvu, ki danes žal še vedno premalo vlaga v raziskovanje in razvoj človeškega kapitala, zdravega delovnega okolja in spodbujajočega delovnega vzdušja. Zdravstvena nega lahko kot znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju zaposlenih v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope (The Role of the Occupational Health Nurse in Workplace Health Management, 2000, 2003). Enaki učinki se pričakujejo na področju državne uprave, javnega sektorja.
Most important scientific results
Annual report
2016,
final report
Most important socioeconomically and culturally relevant results
