Projekti / Programi
Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti
01. januar 2016
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Slovenci, priseljenci, izseljenci, nacionalne manjšine, etnično stični prostori, narodnostno mešana območja, dvojezičnost, večkulturnost
Raziskovalci (25)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalci, vključeni v interdisciplinarni program, se bodo ukvarjali s stiki slovenskega prebivalstva s pripadniki drugih narodov sveta. Do stikov je prihajalo in prihaja tako na območju Republike Slovenije, kot tudi v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci kot avtohtone narodne manjšine, in drugod po svetu, kjer živijo Slovenci kot izseljenci.
V Republiki Sloveniji bodo raziskani stiki med Slovenci in pripadniki italijanske in madžarske manjšine ter romske skupnosti in stiki s priseljenci iz drugih delov nekdanje skupne države (Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Srbi) in pripadniki priseljenskih skupnosti, ki so se v Slovenijo začeli priseljevati po letu 1991.
Raziskovalci se bodo v okviru nadaljevanja programa ukvarjali s temeljnimi vprašanji nadaljnjega obstoja slovenstva zunaj meja Republike Slovenije. Na podlagi izkušenj preteklega razvoja bodo raziskali tudi učinke in probleme, ki se odpirajo po vstopu Slovenije v EU in schengenski prostor in to tako pri avtohtonih slovenskih manjšinah v zamejstvu, kot pri Italijanih in Madžarih v Republiki Sloveniji in ter priseljencih v Slovenijo.
Program bo obravnaval tudi stike Slovencev z drugimi narodi sveta zunaj slovenskega etničnega ozemlja, v okviru držav v katere so se v preteklosti naseljevali Slovenci: najprej na območja, poseljena z južnoslovanskim prebivalstvom pa tudi območja znotraj habsburške monarhije (Dunaj in druga industrijska središča v avstrijskem delu habsburške monarhije ter Budimpešta v ogrskem delu monarhije), od srede 19. st. dalje pa tudi v zahodno Evropo in čezmorske države, zlasti v ZDA.
V vseh omenjenih situacijah, v katerih prihajajo Slovenci v stik s pripadniki drugih narodov (Republika Slovenija, zamejstvo in izseljenstvo), bodo raziskane: (1) politična participacija etničnih Slovencev v sosednjih državah in v izseljenstvu; (2) prizadevanja zoper raznarodovalne procese v sosednjih državah v zgodovini in sedanjosti; (3) prizadevanja za miroljubno sožitje med Slovenci in drugimi narodi v stiku; (4) vloga, ki jo imata pri tem šolstvo in šolska politika; (5) raba nemščine in slovenščine od obdobja habsburške monarhije do današnjih dni; (6) zgodovina in sedanji razvoj slovenskih naselbin ter akomodacija in akulturacija slovenskih priseljencev v čezmorskih državah; in (7) slovenska kultura ter jezik kot elementa ohranjanja slovenske identitete v Zahodni Evropi in čezmorskih deželah.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja predstavljajo prispevek k splošnemu znanju na področju stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta v zgodovini in sedanjosti ter k poznavanju Slovenije in slovenskega naroda (Slovencev v Sloveniji, slovenskih avtohtonih manjšin, slovenskih izseljencev) doma in v svetu.
Raziskave slovensko-angleškega jezikovnega stika v okviru skupine prispevajo pomembna spoznanja tako glede preteklega razvoja kot glede trenutnega, zelo fleksibilnega položaja v izseljenstvu in v domovini. Ker gre za rabo jezika, ki ima močan identifikacijski naboj tako na individualni kot na družbeni ravni, so ta spoznanja dragocena tako za jezikoslovce kot tudi za druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z vlogo jezika v komunikaciji ter v etnični in kulturni identiteti govorcev.
Za razvoj znanosti je pomembno tudi raziskovanje položaja madžarske manjšine v Sloveniji z vidika jezikoslovja. Raziskave slovensko-nemškega jezikovnega stika prispevajo spoznanja o načinih, oblikah in obsegu medjezikovnega vplivanja. Rezultati teh raziskav bodo prispevali k poznavanju kulturnih/medkulturnih značilnosti nemškega in slovenskega jezika v stiku (sinhroni in diahroni vidik). Uporabnost tovrstnih vedenj se kaže tudi na področju medjezikovnega/medkulturnega učenja (slovenščina in nemščina kot tuja jezika) in prevajanja.
Zlasti raziskave podeželja na stičnih območjih bodo v svojih ciljih sledile razvoju temeljnih družbenih znanosti v podporo utrjevanja slovenske identitete in kulture v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Želimo doseči cilj, da teoretična znanstvena spoznanja povežemo na lokalnem in regionalnem nivoju z multi-institucionalnim pristopom, kar je v skladu z novo paradigmo OECD za razvoj podeželja in evropskimi ter nacionalnimi smernicami vseživljenjskega v trajnost naravnanega izobraževanja.
Na ta način bomo prispevali k osveščenosti v razmišljanju in delovanju prebivalstva na podeželju, kot tudi ostalega prebivalstva v odnosu do ohranjanja identitete in razvoja novih kvalitet v slovenskem etičnem prostoru. Ciljno zasledovane vsebine bodo iskale soodvisne povezave med človeškimi in naravnimi viri, gospodarskim potencialom in dosedanjimi izobraževalnimi izhodišči za poznavanje in razumevanje identitete slovenskega prostora. Prednost tako zastavljene raziskave vidimo v holističnem pristopu in v prepričanju, da bodo novi pristopi k interdisciplinarnem raziskovalnem delu odločilno vplivali na nadaljnji razvoj novih raziskovalnih smeri znotraj humanističnih ved.
Seveda pa bodo tudi druge raziskave v okviru programa prispevale pomemben delež k razvoju raziskovalnih metodologij ter postopkov, nekatere pa tudi k razvoju orodij terenskega dela.
Za razvoj znanosti bodo rezultati programa pomembni tudi pri raziskavah položaja madžarske manjšine v Sloveniji, še zlasti pri vprašanju jezikoslovnih raziskav.
Proučevanje stikov Slovencev s sosednjimi narodi na robnih delih slovenskega etničnega ozemlja in s pripadniki priseljenskih skupnosti na območju Republike Slovenije ter stikov slovenskih izseljencev s pripadniki drugih priseljenskih skupnosti v državah priselitve v preteklosti in sedanjosti predstavlja pomemben del proučevanja slovenskih humanističnih in družboslovnih ved. Vendar pa tovrstno proučevanje še vedno nudi mnoge možnosti za raziskovanje in za nova spoznanja. Ker je bila problematika izseljenstva v primerjavi z drugimi evropskimi narodi marsikdaj potisnjena na obrobje narodnega doživljanja, je ta globalni fenomen v slovenski humanistiki in družboslovju le obrobno obdelan. Znani so splošni okviri slovenskega izseljevanja (smeri, številčnost, vzroki itd.) in posamezni segmenti iz življenja slovenskih izseljencev v novih domovinah (npr. organiziranost, kulturna dejavnost, življenje in delo nekaterih pomembnejših slovenskih izseljencev), itd. Le redke pa so monografije, ki celovito predstavljajo zgodovino slovenske izseljenske skupnosti na mikroregionalni ravni (v okviru posameznega mesta ali manjše naravnogeografske ali upravno-politič
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta skozi zgodovino in sedanjost predstavljajo pomemben del raziskovanja preteklosti ter sedanjosti slovenskega izseljenstva, slovenskih avtohtonih manjšin in slovenskega naroda kot celote. Z objavljenimi rezultati raziskav se bodo Slovenci v Republiki Sloveniji seznanili z novimi spoznanji o Slovencih, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Le-ti predstavljajo pomembno vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo, na številnih področjih družbenega življenja. Rezultate raziskav bo mogoče uporabiti zlasti pri vprašanju ohranjanja identitete slovenskih izseljencev pa tudi pri morebitnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju mest, v katerih žive Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, s subjekti v Republiki Sloveniji.
Eden od posrednih rezultatov programa bo navezava stikov s posameznimi voditelji slovenskih organizacij v zamejstvu in zlasti v izseljenstvu, kar omogoča promocijo države Slovenije v okoljih, v katerih živijo slovenski izseljenci. Za slovensko gospodarstvo bodo uporabne zlasti raziskave, ki bodo usmerjene v identifikacijo priseljencev slovenskega porekla v ZDA, ki so se v novem okolju uveljavili kot uspešni gospodarstveniki ali podjetniki. Tovrstne raziskava so potrebne zlasti za razumevanje slovenskega podjetništva izven meja Republike Slovenije in celostno razumevanje slovenskega izseljenstva v ZDA nasploh. Ti rezultati raziskav bodo posredno uporabni tudi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in sosednjimi državami ter državami priselitve slovenskih izseljencev, saj bi lahko tamkajšnji »Slovenci« oziroma njihovi potomci igrali pomembno vlogo posrednika.
V smislu trenutnega dogajanja v Sloveniji so rezultati raziskav potencialno uporabni tudi za vse tiste, ki se redno ali občasno srečujejo z angleščino v poklicnem življenju (npr. prevajalci v institucijah EU).
Nova spoznanja o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu bodo posebej dobrodošla po uveljavitvi schengenskega režima, nova spoznanja o slovenskem izseljenstvu bodo marsikomu v pomoč v obdobju vse hitrejše globalizacije. Raziskave slovenske kulturne dediščine v izseljenstvu in zamejstvu pa bodo pomembno prispevale k vedenju Slovencev v Sloveniji in državljanov drugih držav o Sloveniji in o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu.
Učiteljeva vloga in šola nasploh je temeljni dejavnik pri utrjevanju narodove kulturne zavesti in identitete, s tem pa je izpostavljeno zlasti vprašanje učiteljevega zavedanja te vloge in njegove kompetentnosti. V Zeleni knjigi o izobraževanju učiteljev (2001) je posebej izpostavljeno, da naj izobraževanje in nadaljnjo izpopolnjevanje učiteljev omogoča razvoj široke palete profesionalnih aktivnosti, ki jih učitelji prilagodijo posameznim udeležencem, ciljem, nalogam vsebinam in situacijam. Pomembna je tudi kompetentnost učitelja za razvoj narodove identitete. Z našim projektom bomo omogočili vpogled v dejansko stanje in dobili podlago za izboljšanje (in racionalizacijo) tega področja. Poleg tega bo v okviru raziskav omogočena tudi vzgoja kadrov ter izmenjava znanj med Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in Republiko Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
