Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13130  dr. Jana Goriup  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2014  998 
2.  07687  dr. Uroš Horvat  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2014  358 
3.  19534  dr. Vlasta Hus  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2014 - 2015  571 
4.  24210  dr. Marija Javornik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2013 - 2015  377 
5.  11919  dr. Vida Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  483 
6.  19542  dr. Brigita Kacjan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  432 
7.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Vodja  2013 - 2015  839 
8.  19547  dr. Anna Kollath  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  430 
9.  13158  dr. Karmen Kolnik  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2015  617 
10.  20762  dr. Eva Konečnik Kotnik  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2015  237 
11.  19541  dr. Alja Lipavic Oštir  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  542 
12.  06182  dr. Lučka Lorber  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2015  533 
13.  16403  dr. Mateja Pšunder  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2013 - 2015  282 
14.  06027  dr. Nada Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2015  581 
15.  34476  dr. Miha Zobec  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2013 - 2015  60 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  33.166 
Povzetek
Raziskovalci, vključeni v interdisciplinarni program, se bodo ukvarjali s stiki slovenskega prebivalstva s pripadniki drugih narodov sveta. Do stikov je prihajalo in prihaja tako na območju Republike Slovenije, v sosednjih državah in drugod po svetu, kjer živijo Slovenci kot avtohtone narodne manjšine ali kot izseljenci. V Republiki Sloveniji bomo raziskovali tudi stike med avtohtonimi Madžari in Italijani, pripadniki romske skupnosti ter priseljenci na eni ter Slovenci na drugi strani. Glede na rezultate programa v prejšnjem obdobju bomo nadaljevali zlasti z raziskavami slovenskega izseljenstva v ZDA (na primeru Slovencev v Elyju, Minnesota), Kanadi in Avstraliji ter preučili njihovo kulturo in jezik kot element ohranjanja slovenske identitete. Raziskali bomo tudi položaj Slovencev v Avstriji  ter Italiji z vidika geografov in zgodovinarjev. V Avstriji bomo proučevali zlasti položaj ob nastajanju nove avstrijske manjšinske zakonodaje, v Italiji pa prizadevanja slovenske manjšine za narodnostni obstoj od podpisa osimskih sporazumov naprej. Z vidika jezikoslovcev bodo raziskani tudi stiki in posledice le-teh na jezikovno rabo na primeru (začasnih) migrantov iz severovzhodne Slovenije v Avstrijo. Raziskovali bomo tudi védenje učencev v Sloveniji o Slovencih zunaj Republike Slovenije ter fenomen dvojezičnosti pa tudi pojav pripadnikov slovenskih manjšin in izseljencev kot turistov v Republiki Sloveniji. Na podlagi izkušenj preteklega razvoja bodo raziskali tudi učinki in problemi ob vstopanju Slovenije v EU in schengenski prostor pri avtohtonih slovenskih manjšinah v zamejstvu, pri Italijanih in Madžarih v Republiki Sloveniji in pri Slovencih v svetu ter priseljencih v Slovenijo. Stike med Slovenci in drugimi narodi bomo proučevali tudi na podlagi raziskav prostorske naselitve ter na podlagi zemljiške in lastniške strukture na stičnih območjih ob slovensko-hrvaški in slovensko-avstrijski meji. Posebej bo proučena tudi vloga pregovorov v vsakdanjem sporazumevanju na primeru nemško-slovenskega jezikovnega stika ter zmožnost prenašanja kulturnih in medkulturnih vsebin na osnovi pregovorov. Pregovori niso samo bogat material za poučevanje in učenje, ampak tudi nosilci nacionalne kulture, ki delujejo tudi kot most pri posredovanju jezikovnih in medkulturnih spretnosti. Žal do sedaj v stičnem prostoru med Slovenci in njihovimi sosedi pregovori niso bili deležni zadostne obravnave. Pri teh raziskavah bodo uporabljene metode družbene in politične geografije, specialne didaktike ter pedagogike in zgodovine ter jezikoslovja.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja predstavljajo prispevek k splošnemu znanju na področju stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta v zgodovini in sedanjosti ter k poznavanju Slovenije in slovenskega naroda (Slovencev v Sloveniji, slovenskih avtohtonih manjšin, slovenskih izseljencev) doma in v svetu. Raziskave slovensko-angleškega jezikovnega stika v okviru skupine prispevajo pomembna spoznanja tako glede preteklega razvoja kot glede trenutnega, zelo fleksibilnega položaja v izseljenstvu in v domovini. Za razvoj znanosti je pomembno tudi raziskovanje položaja madžarske manjšine v Sloveniji z vidika jezikoslovja. Raziskave slovensko-nemškega jezikovnega stika prispevajo spoznanja o načinih, oblikah in obsegu medjezikovnega vplivanja. Rezultati teh raziskav so prispevali k poznavanju kulturnih/medkulturnih značilnosti nemškega in slovenskega jezika v stiku (sinhroni in diahroni vidik). Uporabnost tovrstnih vedenj se kaže tudi na področju medjezikovnega/medkulturnega učenja (slovenščina in nemščina kot tuja jezika) in prevajanja. Zlasti raziskave podeželja na stičnih območjih bodo v svojih ciljih sledile razvoju temeljnih družbenih znanosti v podporo utrjevanja slovenske identitete in kulture v evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Želimo doseči cilj, da teoretična znanstvena spoznanja povežemo na lokalnem in regionalnem nivoju z multi-institucionalnim pristopom, kar je v skladu z novo paradigmo OECD za razvoj podeželja in evropskimi ter nacionalnimi smernicami vseživljenjskega v trajnost naravnanega izobraževanja. Ciljno zasledovane vsebine bodo iskale soodvisne povezave med človeškimi in naravnimi viri, gospodarskim potencialom in dosedanjimi izobraževalnimi izhodišči za poznavanje in razumevanje identitete slovenskega prostora. Prednost tako zastavljene raziskave vidimo v holističnem pristopu in v prepričanju, da bodo novi pristopi k interdisciplinarnem raziskovalnem delu odločilno vplivali na nadaljnji razvoj novih raziskovalnih smeri znotraj humanističnih ved. Seveda pa so tudi druge raziskave v okviru programa prispevale pomemben delež k razvoju raziskovalnih metodologij ter postopkov, nekatere pa tudi k razvoju orodij terenskega dela. Za razvoj znanosti bodo rezultati programa pomembni tudi pri raziskavah položaja madžarske manjšine v Sloveniji, še zlasti pri vprašanju jezikoslovnih raziskav. Proučevanje stikov Slovencev s sosednjimi narodi na robnih delih slovenskega etničnega ozemlja in s pripadniki priseljenskih skupnosti na območju Republike Slovenije ter stikov slovenskih izseljencev s pripadniki drugih priseljenskih skupnosti v državah priselitve v preteklosti in sedanjosti predstavlja pomemben del proučevanja slovenskih humanističnih in družboslovnih ved. Vendar pa tovrstno proučevanje še vedno nudi mnoge možnosti za raziskovanje in za nova spoznanja. Znani so splošni okviri slovenskega izseljevanja (smeri, številčnost, vzroki itd.) in posamezni segmenti iz življenja slovenskih izseljencev v novih domovinah (npr. organiziranost, kulturna dejavnost, življenje in delo nekaterih pomembnejših slovenskih izseljencev), itd. Le redke pa so monografije, ki celovito predstavljajo zgodovino slovenske izseljenske skupnosti na mikroregionalni ravni (v okviru posameznega mesta ali manjše naravnogeografske ali upravno-politične enote), znotraj katere se po navadi prepletajo družbeni procesi več družb, na katere marsikdaj vplivajo tudi dogodki v več državah (držav priselitve, držav odselitve, sosednjih držav države odselitve itd.). Objavljene znanstvene monografije v slovenščini, v katerih so se člani skupine ukvarjali s fenomeni priseljenskih skupnosti v ZDA in v Evropi, predstavljajo tudi pomemben prispevek k uporabi slovenske terminologije v teh tematikah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta skozi zgodovino in sedanjost predstavljajo pomemben del raziskovanja preteklosti ter sedanjosti slovenskega izseljenstva, slovenskih avtohtonih manjšin in slovenskega naroda kot celote. Z objavljenimi rezultati raziskav se bodo Slovenci v Republiki Sloveniji seznanili z novimi spoznanji o Slovencih, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Le-ti predstavljajo pomembno vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo, na številnih področjih družbenega življenja. Rezultate raziskav bo mogoče uporabiti zlasti pri vprašanju ohranjanja identitete slovenskih izseljencev pa tudi pri morebitnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju mest, v katerih žive Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, s subjekti v Republiki Sloveniji. Eden od posrednih rezultatov programa bo navezava stikov s posameznimi voditelji slovenskih organizacij v zamejstvu in zlasti v izseljenstvu, kar omogoča promocijo države Slovenije v okoljih, v katerih živijo slovenski izseljenci. Za slovensko gospodarstvo bodo uporabne zlasti raziskave, ki bodo usmerjene v identifikacijo priseljencev slovenskega porekla v ZDA, ki so se v novem okolju uveljavili kot uspešni gospodarstveniki ali podjetniki. Tovrstne raziskave so potrebne zlasti za razumevanje slovenskega podjetništva izven meja Republike Slovenije in celostno razumevanje slovenskega izseljenstva v ZDA nasploh. Ti rezultati raziskav bodo posredno uporabni tudi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in sosednjimi državami ter državami priselitve slovenskih izseljencev, saj bi lahko tamkajšnji »Slovenci« oziroma njihovi potomci igrali pomembno vlogo posrednika. V smislu trenutnega dogajanja v Sloveniji so rezultati raziskav potencialno uporabni tudi za vse tiste, ki se redno ali občasno srečujejo z angleščino v poklicnem življenju (npr. prevajalci v institucijah EU). Nova spoznanja o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu so posebej dobrodošla po uveljavitvi schengenskega režima, nova spoznanja o slovenskem izseljenstvu bodo marsikomu v pomoč v obdobju vse hitrejše globalizacije. Raziskave slovenske kulturne dediščine v izseljenstvu in zamejstvu pa bodo pomembno prispevale k vedenju Slovencev v Sloveniji in državljanov drugih držav o Sloveniji in o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu. Učiteljeva vloga in šola nasploh je temeljni dejavnik pri utrjevanju narodove kulturne zavesti in identitete, s tem pa je izpostavljeno zlasti vprašanje učiteljevega zavedanja te vloge in njegove kompetentnosti. V Zeleni knjigi o izobraževanju učiteljev (2001) je posebej izpostavljeno, da naj izobraževanje in nadaljnjo izpopolnjevanje učiteljev omogoča razvoj široke palete profesionalnih aktivnosti, ki jih učitelji prilagodijo posameznim udeležencem, ciljem, nalogam, vsebinam in situacijam. Pomembna je tudi kompetentnost učitelja za razvoj narodove identitete. Z našim programom bomo omogočili vpogled v dejansko stanje in dobili podlago za izboljšanje (in racionalizacijo) tega področja. Poleg tega je bila v okviru raziskav omogočena tudi vzgoja kadrov ter izmenjava znanj med Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in Republiko Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno