Projekti / Programi
Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Slovenci, narodna identiteta, kulturna zavest, manjšine, narodne manjšine, migracije, priseljenci, izseljenci, dvojezičnost, etnično stični prostori, narodnostno mešana območja, diskriminacija, stiki med kulturami, sožitje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
191 |
947 |
858 |
4,49 |
| Scopus |
326 |
1.511 |
1.323 |
4,06 |
Raziskovalci (22)
Organizacije (1)
Povzetek
Proučevanje dogajanj na območju današnje Republike Slovenije, slovenskega etničnega ozemlja in pripadnikov slovenskega naroda v tujini predstavlja izvrsten primer študije oblikovanja in razvoja identitete naroda kot tudi kulturne zavesti njegovih pripadnikov. Zaradi več dimenzij preučevanja te tematike je nujno potreben interdisciplinarni pristop, ki ga naš raziskovalni program tudi predpostavlja. Združuje namreč znanje geografov, zgodovinarjev, sociologov, psihologov, pedagogov in jezikoslovcev. Zbrana ekipa bo nadaljevala in poglobila raziskave, ki so bile zastavljene že v prejšnjem obdobju financiranja, hkrati pa bo zastavila in izvedla nove študije, ki do sedaj v slovenski (in tudi širši) znanosti še niso bile deležne velike pozornosti. Naslovna tematika namreč še vedno ponuja možnosti za odkrivanje številnih novosti na področju humanističnih in družboslovnih študij. Glavnina raziskovanja bo usmerjena stikom med Slovenci in drugimi narodi sveta v preteklosti in sedanjosti v okviru Republike Slovenije, slovenskega etničnega območja zunaj Republike Slovenije ter tujine, kjer živijo Slovenci kot izseljenci od 19. st. naprej. Takšen položaj Slovencev, ki živijo v vseh treh možnih oblikah, to je kot avtohtona večinska skupnost v Republiki Sloveniji, avtohtona manjšinska skupnost v sosednjih državah ter kot migranti v Evropi in na drugih kontinentih, omogoča študije primerov iz katerih se je mogoče veliko naučiti o medetničnih odnosih. Pri izvajanju raziskav bo pomembno vlogo igral primerjalni vidik, saj bomo rezultate o omenjenih stikih in oblikovanju slovenske identitete ter kulturne zavesti primerjali z drugimi evropskimi narodi. Raziskave programske skupine bodo v največji meri usmerjene v sledeče tematike: oblikovanje, razvoj in ohranjanje slovenske narodne identitete in kulturne zavesti v preteklosti na slovenskem etničnem območju in med izseljenci; vloga šolstva in jezika pri razvoju ter krepitvi narodne/nacionalne identitete in kulturne zavesti v preteklosti in sedanjost; razvoj otrokovih socialnih spretnosti in politična participacija mladih v etnično manjšinskem narodu; dejavniki ohranjanja avtohtonih narodnih manjšin in povezovanje/sobivanje z večinskim narodom; sprememba rabe tal in prostorskih vzorcev na slovenskem etničnem ozemlju; prizadevanja za miroljubno sožitje med Slovenci in drugimi narodi. Rezultati raziskav bodo objavljeni v high impact znanstvenih revijah, člani skupine jih bodo tudi vključevali v pedagoški proces. Neakademska publika se bo z delom in izsledki študij lahko seznanila v medijih (zlasti na radijskih postajah), socialnih omrežjih ter posebni spletni strani programske skupine.
Pomen za razvoj znanosti
Preučevanje slovenske identitete in kulturne zavesti predstavlja pomemben vidik raziskovanja slovenske preteklosti in sedanjosti. Čeprav je bilo do sedaj že izvedenih precejšnje število humanističnih in družboslovnih študij, pa te niso upoštevale kompleksnosti obravnavane tematike. Povedano z drugimi besedami, premalo so združevale znanja širokega spektra različnih ved. Da bi to izboljšali, smo k sodelovanju v naši programski skupini povabili raziskovalce šestih različnih ved. Interdisciplinarna vsebinska naravnanost programske skupine ponuja idealen raziskovalni laboratorij za razvoj novega raziskovanja z integracijo kvantitativnih in kvalitativnih pristopov, ki bodo omogočili poglobljeno raziskovanje kompleksnih interdisciplinarnih vprašanj na področju stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta tako v zgodovini kot v sedanjosti. V sklopu raziskav bomo prostorsko gledano obravnavali tri področja: Slovence, živeče znotraj Republike Slovenije, avtohtone Slovence v zamejstvu in tiste, ki živijo kot izseljenci po svetu ter njihove stike s pripadniki drugih narodnih manjšin. Z dopolnitvijo in razširitvijo starih ter začetkom novih raziskav bomo nadgrajevali obstoječo terminologijo na našem raziskovalnem področju. Upoštevali bomo najmodernejše pristope o transnacionalnem preučevanju stičnih prostorov; na zgodovinopisnem področju tako border studies in shared history. Poseben pomen naše programske skupine predstavlja nadaljevanje preučevanja preteklih in sedanjih razmer ranljivejših skupin. Pravno-formalni ukrepi, ki bi lahko izboljšali njihovo stanje, so tako kot v preteklosti tudi v sedanjosti odvisni od politične volje oblasti. Na slednjo imata zgodovinski in kolektivni spomin večkrat odločilno težo. Ne glede na pozitivne ali negativne izkušnje v zvezi z odnosom večine do manjšine, ko so miti in stereotipi vplivali na percepcijo in odločitve, se je potrebno zavedati, da Evropa predstavlja mozaik različnih narodnih, kulturnih, verskih in jezikovnih skupnosti, ki družbo bogatijo. Te tako ne predstavljajo problema, temveč priložnosti, ugotavljanje katerih pa programski skupini omogoča veliko raziskovalnih izzivov. V sklopu izvajanja raziskav naslovne tematike se bomo spoznavali in povezovali s tujimi raziskovalci, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami, kar nam bo omogočalo širitev mreže znanstvenih sodelovanj. Preko teh se bodo tuji raziskovalci prej spoznali z našim delom, posledično pa s tematiko slovenske identitete in kulturne zavesti. Tako bodo lahko slednje primerjali z študijami drugih narodnih identitet in kulturnih zavesti. Z našimi raziskavami in sodelovanjem s tujimi strokovnjaki bodo humanistične in družboslovne vede na Slovenskem bolj primerljive z evropskimi in svetovnimi.
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskave bodo večplastnega pomena. Državljanom Republike Slovenije bodo omogočile boljše poznavanje obravnavane tematike, kar bomo dosegli z rednim pojavljanjem v medijih, ki se prvenstveno ukvarjajo z manjšinami. S preslabim poznavanjem tematike mislimo sam razvoj slovenske identitete in kulturne zavesti, zlasti pa boj za njegovo ohranitev v zamejstvu in izseljenstvu. Po drugi strani se premalo poudarka v vsakodnevnem ozaveščanju daje življenju in delovanju narodnih manjšin v Republiki Sloveniji. Nemalo število ljudi a priori povezuje državljanstvo z narodno pripadnostjo, kar seveda ne drži in na te razlike je potrebno opozarjati in znanstveno neoporečno tudi odgovarjati. Dobro razumevanje posebnosti posameznih etničnih kot tudi drugih kulturnih skupnosti lahko pripomore k spoštovanju in toleranci drugačnih ter posledično mirnemu sobivanju med njihovimi pripadniki. Dobro poznavanje medetičnih odnosov v preteklosti in sedanjosti je pomembno tudi za načrtovanje in razumevanje tistih politik, ki so odgovorne za manjšine in medetnična vprašanja na sploh. Pri tem ne mislimo le na odnose med posameznimi državami, ampak tudi na odnose znotraj nadnacionalnih tvorb, kot jo predstavlja Evropska unija. Krizne situacije, kot je tudi trenutna, povezana z blaženjem posledic pandemije Covida-19, ravno kažejo na prešibko poznavanje pomena širšega povezovanja. Glede na geografsko lego Republike Slovenije lahko ta mdr. izkoristi vrhunske poznavalce medetičnih skupnosti pri reševanju situacije na Balkanu. S tem lahko država postane ena vodilnih v regiji, kar vsekakor pripomore k njeni promociji v Evropi in svetu. Z dnevno politiko je povezan tudi odnos večinskega naroda do narodnih manjšin znotraj države. Otroci in mladostniki predstavljajo temelj za obstoj in razvoj identitete posameznega naroda, kar je posebnega pomena pri tistih, ki prihajajo iz narodnih manjšin. Tako nas bo zanimalo, kako šolski sistem, socialne veščine in izkušnje diskriminacije pripomorejo bodisi k asimilaciji bodisi ohranjanju lastne narodne identitete. Pomembna je tudi kompetentnost učitelja za razvoj narodove identitete. Z našim projektom bomo omogočili vpogled v dejansko stanje in dobili podlago za izboljšanje (in racionalizacijo) šolskega sistema. Zlasti geografske raziskave bodo pripomogle k sprejemanjem ustreznih ukrepov za zaustavitev depopulacije podeželja, kar predstavlja precejšen problem v Republiki Sloveniji. Preučevanje naslovne tematike bo omogočalo tudi poznavanje kulturne dediščine prostora (ki je bil od vedno križišče treh svetov, slovanskega, germanskega in romanskega) in njeno ohranjanje, kar bo imelo pozitivne učinke na razvoj turizma tako znotraj Republike Slovenije kot v smislu transnacionalnega povezovanja v okviru čezmejnih regij (npr. Slovenskega Primorja s Furlanijo-Julijsko krajino ali Prekmurja s Porabjem ali Koroške na obeh straneh današnje slovensko-avstrijske meje). Preučevanje izseljenske tematike bo pozitivne učinke pokazalo tudi s potencialnim sodelovanjem mest, v katerih živijo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, s subjekti v Republiki Sloveniji, na gospodarskem in kulturnem področju. Slovenci v tujini lahko namreč igrajo pomembno vlogo posrednika. Poleg tega bo v okviru raziskav omogočena tudi vzgoja kadrov ter izmenjava znanj med Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in Republiko Slovenijo.
