Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13130  dr. Jana Goriup  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  985 
2.  24210  dr. Marija Javornik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  364 
3.  11919  dr. Vida Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  474 
4.  19542  dr. Brigita Kacjan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  419 
5.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2009 - 2012  828 
6.  19547  dr. Anna Kollath  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  416 
7.  13158  dr. Karmen Kolnik  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  613 
8.  19541  dr. Alja Lipavic Oštir  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  517 
9.  06182  dr. Lučka Lorber  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  522 
10.  12809  dr. Majda Pšunder  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  589 
11.  16403  dr. Mateja Pšunder  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  278 
12.  00386  dr. Franc Rozman  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2010  633 
13.  06027  dr. Nada Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  576 
14.  34476  dr. Miha Zobec  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  50 
15.  04822  dr. Terezija Zorko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  665 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.746 
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja predstavljajo prispevek k splošnemu znanju na področju stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta v zgodovini in sedanjosti ter k poznavanju Slovenije in slovenskega naroda (Slovencev v Sloveniji, slovenskih avtohtonih manjšin, slovenskih izseljencev) doma in v svetu. Raziskave slovensko-angleškega jezikovnega stika v okviru skupine prispevajo pomembna spoznanja tako glede preteklega razvoja kot glede trenutnega, zelo fleksibilnega položaja v izseljenstvu in v domovini. Ker gre za rabo jezika, ki ima močan identifikacijski naboj tako na individualni kot na družbeni ravni, so ta spoznanja dragocena tako za jezikoslovce kot tudi za druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z vlogo jezika v komunikaciji ter v etnični in kulturni identiteti govorcev. V smislu trenutnega dogajanja v Sloveniji so rezultati raziskav potencialno uporabni tudi za vse tiste, ki se redno ali občasno srečujejo z angleščino v poklicnem življenju (npr. prevajalci v institucijah EU). Za razvoj znanosti je pomembno tudi raziskovanje položaja madžarske manjšine v Sloveniji z vidika jezikoslovja. Raziskave slovensko-nemškega jezikovnega stika prispevajo spoznanja o načinih, oblikah in obsegu medjezikovnega vplivanja. Raziskovanje jezikovne rabe in jezikovnih biografij dnevnih migrantov iz Slovenije, predvsem vzhodnega dela, v Avstrijo je pokazalo razvoj funkcionalne večjezičnosti teh posameznikov, jezikovnega zavedanja in jezikovne identitete. Proučevanje stikov Slovencev s sosednjimi narodi na robnih delih slovenskega etničnega ozemlja in s pripadniki priseljenskih skupnosti na območju Republike Slovenije ter stikov slovenskih izseljencev s pripadniki drugih priseljenskih skupnosti v državah priselitve v preteklosti in sedanjosti predstavlja pomemben del proučevanja slovenskih humanističnih in družboslovnih ved. Vendar pa tovrstno proučevanje še vedno nudi mnoge možnosti za raziskovanje in za nova spoznanja. Ker je bila problematika izseljenstva v primerjavi z drugimi evropskimi narodi marsikdaj potisnjena na obrobje narodnega doživljanja, je ta globalni fenomen v slovenski humanistiki in družboslovju le obrobno obdelan. Znani so splošni okviri slovenskega izseljevanja (smeri, številčnost, vzroki itd.) in posamezni segmenti iz življenja slovenskih izseljencev v novih domovinah (npr. organiziranost, kulturna dejavnost, življenje in delo nekaterih pomembnejših slovenskih izseljencev), itd. Le redke pa so monografije, ki celovito predstavljajo zgodovino slovenske izseljenske skupnosti na mikroregionalni ravni (v okviru posameznega mesta ali manjše naravnogeografske ali upravno-politične enote), znotraj katere se po navadi prepletajo družbeni procesi več družb, na katere marsikdaj vplivajo tudi dogodki v več državah (držav priselitve, držav odselitve, sosednjih držav države odselitve itd.). Objavljene znanstvene monografije v slovenščini, v katerih so se člani skupine ukvarjali s fenomeni priseljenskih skupnosti v ZDA in v Evropi, predstavljajo tudi pomemben prispevek k uporabi slovenske terminologije v teh tematikah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta skozi zgodovino in sedanjost predstavljajo pomemben del raziskovanja preteklosti ter sedanjosti slovenskega izseljenstva, slovenskih avtohtonih manjšin in slovenskega naroda kot celote. Z objavljenimi rezultati raziskav se bodo Slovenci v Republiki Sloveniji seznanili z novimi spoznanji o Slovencih, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Le-ti predstavljajo pomembno vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo, na številnih področjih družbenega življenja. Rezultate raziskav bo mogoče uporabiti zlasti pri vprašanju ohranjanja identitete slovenskih izseljencev pa tudi pri morebitnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju mest, v katerih žive Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, s subjekti v Republiki Sloveniji. Eden od posrednih rezultatov programa bo navezava stikov s posameznimi voditelji slovenskih organizacij v zamejstvu in zlasti v izseljenstvu, kar omogoča promocijo države Slovenije v okoljih, v katerih živijo slovenski izseljenci. Rezultati raziskav v okviru programa bodo posredno uporabni tudi za vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in sosednjimi državami ter državami priselitve slovenskih izseljencev, saj bi lahko tamkajšnji »Slovenci« oziroma njihovi potomci igrali pomembno vlogo posrednika. Nova spoznanja o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu bodo posebej dobrodošla po uveljavitvi schengenskega režima, nova spoznanja o slovenskem izseljenstvu bodo marsikomu v pomoč v obdobju vse hitrejše globalizacije. Raziskave slovenske kulturne dediščine v izseljenstvu in zamejstvu pa bodo pomembno prispevale k vedenju Slovencev v Sloveniji in državljanov drugih držav o Sloveniji in o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu. Učiteljeva vloga in šola nasploh je temeljni dejavnik pri utrjevanju narodove kulturne zavesti in identitete, s tem pa je izpostavljeno zlasti vprašanje učiteljevega zavedanja te vloge in njegove kompetentnosti. V Zeleni knjigi o izobraževanju učiteljev (2001) je posebej izpostavljeno, da naj izobraževanje in nadaljnjo izpopolnjevanje učiteljev omogoča razvoj široke palete profesionalnih aktivnosti, ki jih učitelji prilagodijo posameznim udeležencem, ciljem, nalogam vsebinam in situacijam. Pomembna je tudi kompetentnost učitelja za razvoj narodove identitete. Z našim projektom bomo omogočili vpogled v dejansko stanje in dobili podlago za izboljšanje (in racionalizacijo) tega področja. Poleg tega bo v okviru raziskav omogočena tudi vzgoja kadrov ter izmenjava znanj med Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in Republiko Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno