Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
trans maščobe, trans maščobne kisline, prehranski vnos, prehranska politika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07028  dr. Helena Abramovič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  255 
2.  33338  dr. Evgen Benedik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  628 
3.  27975  dr. Urška Blaznik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  200 
4.  50854  dr. Tome Eftimov  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2019  230 
5.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  669 
6.  15312  dr. Nataša Fidler Mis  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2016 - 2019  421 
7.  11685  dr. Zlatko Fras  Srce in ožilje  Raziskovalec  2016 - 2019  780 
8.  24228  dr. Matej Gregorič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  224 
9.  18642  dr. Cirila Hlastan Ribič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  245 
10.  39476  Maša Hribar  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2017 - 2019  60 
11.  10824  dr. Barbara Koroušić Seljak  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2019  335 
12.  00950  dr. Ivan Kreft  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  905 
13.  22463  dr. Anita Kušar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  108 
14.  36048  dr. Živa Lavriša  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  48 
15.  37388  dr. Jana Lozar Krivec  Reprodukcija človeka  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  92 
16.  36493  dr. Krista Miklavec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2018  20 
17.  50408  dr. Urška Pivk Kupirovič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2019  25 
18.  24300  dr. Igor Pravst  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2016 - 2019  313 
19.  38037  Ajda Švab  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
20.  39008  Manca Velkavrh  Medicina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
21.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  745 
22.  30891  dr. Vida Vukašinović  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2018  58 
23.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  154 
24.  24278  dr. Katja Žmitek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  167 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.010 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.627 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.562 
4.  3018  INŠTITUT ZA NUTRICIONISTIKO, Ljubljana  Ljubljana  3609081000  488 
5.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.295 
Povzetek
Trans maščobne kisline (TMK) so prepoznane kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni (SŽB). V človeškem telesu se ne sintetizirajo in ne sodijo med snovi, ki so v prehrani potrebne. Poznani so še drugi negativni vplivi TMK na zdravje, med drugim zmanjšana porodna telesna masa in negativen vpliv na razvoj možganov. Medtem ko so TMK naravno prisotne v maščobah prežvekovalcev, je večina zaužitih TMK izvorno povezana z industrijskimi trans maščobami (I-TM), katerih vir so delno hidrogenirane maščobe (DHM). DHM zaradi cenenosti in privlačnih tehnoloških lastnosti zelo atraktivne za živilsko industrijo. Nedavna raziskava je pokazala znatno povečano razpoložljivost TMK v piškotih in vafljih na trgovskih policah v Sloveniji. Podatkov o razpoložljivosti TMK v drugih živilih in njihovem populacijskem vnosu ni. Hipoteza predlaganega projekta je, da je zaradi visoke izpostavljenosti TMK pri nekataterih populacijskih skupinah potrebno uporabo I-TM v živilih omejiti. Ključni cilji projekta so identificirati živila, ki so glavni viri TMK ter določili vnos TMK v splošni populaciji in ključnih populacijskih skupinah. Pomemben raziskovalni izziv predstavlja razvoj metodološkega orodja za učinkovito identifikacijo populacijskih skupin s specifičnimi prehranskimi navadami (visoko izpostavljenostjo TMK), njihovega življenjskega sloga, skupnega vnosa TMK in s tem povezanimi zdravstvenimi tveganji. Tovrstni podatki so nujno potrebni za presojo ali je obvezno označevanje TMK lahko učinkovito za zmanjšanje vnosa TMK, ali pa so za to potrebne druge strategije, kot je npr. zakonodajna omejitev vsebnosti TMK v živilih. Z namenom doseganja teh ciljev, bo predlagani projekt organizacijsko razdeljen na tri delovne pakete: V prevem delovnem paketu bomo bomo identificirali živila, ki so glavni viri TMK. Identifikacija bo temeljila na uporabi inovativnega pristopa z upoštevanjem podatkov o obsegu 12 mesečne prodaje posameznih živil v povezavi z njihovo sestavo. Vsebnost TMK v izbranih živilih bo v nadaljevanju določena z derivatizacijo v metilne estre maščobnih kislin in sledečo plinsko kromatografijo. Podatki bodo vključeni v slovensko podatkovno bazo o sestavi živil in aplikacijo OPEN, ki bo v ta namen ustrezno nadgrajena. V drugem delovnem paketu bomo z različnimi metodološkimi orodji raziskali prehranski vnos TMK v različnih populacijskih skupinah. V eni izmed nalog bomo uporabili podatke o prehranskem vnosu živil, pridobljenih v projektu EU MENU Slovenija. Raziskovali bomo tudi korelacijo med materinim vnosom TMK s hrano in vsebnostjo TMK v humanem mleku. Posebna naloga v drugem delovnem paketu je namenjena razvoju posebnega metodološkega orodja za učinkovito identifikacijo posameznikov s specifičnimi prehranskimi navadami (predvsem visoko izpostavljenostjo TMK) na podlagi podatkov o razpoložljivosti živil z visoko vsebnostjo TMK. Omenjen metodološki pristop bo predstavljal pomembno orodje tudi za širše raziskave na področju prehrane in javnega zdravja. V tretjem delovnem paketu bomo raziskali ali imajo potrošniki ustrezno znanje o TMK in njihovem vplivu na zdravje ter ali so pri prebiranju označb na živilih pozorni na informacije v zvezi s tem. Raziskava bo izvedena v Sloveniji in Veliki Britaniji. Pri izvedbi raziskave bo za preučitev različnih s TMK povezanih atributov živil uporabljena conjoint analiza, za identifikacijo populacijskih skupin s podobnimi preferencami pa klasterska analiza. V okviru tretjega delovnega paketa bodo tudi kontinuirano vrednoteni vsi rezultati projekta, z namenom pravočasne zagotovitve potrebnih informacij ključnim deležnikom in podpore učinkoviti diseminaciji.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo pomembno vplival na razvoj znanosti na področju prehrane in javnega zdravja. Z inovativnim pristopom uporabe podatkov programa zvestobe za identifikacijo populacijskih skupin z visokim vnosom trans maščobnih kislin (TMK) (N2.2) bomo doprinesli k razvoju področja raziskovanja prehranskih vnosov. Trgovske družbe posredno razpolagajo s pomembnimi informacijami o izpostavljenosti potrošnikov različnim snovem (vključno z bioaktivnimi hranili in škodljivimi snovmi), ki so ključnega pomena pri oceni tveganja. Zaenkrat so ti podatki še neraziskani in po našem vedenju tovrstni pristop še ni bil uporabljen na področju raziskav na področju javnega zdravja. Eden izmed širših ciljev projekta je zato vzpostaviti dobro sodelovanje med raziskovalci, vladnimi službami in industrijo. Pomemben cilj projekta je pridobiti podatke o vsebnosti TMK v živilih (N2.1). Poleg vsebnosti skupnih TMK bomo raziskali in zbrali tudi podatke o vsebnosti posameznih izomer. Zaenkrat še nimamo podatkov o porazdelitvi izomer TMK v različinih živilih, kar zavira tudi razvoj na področja raziskovanja biomarkerjev, ki bi se lahko uporabljali za ugotavljanje vnosa I-TM/TMK. Upoštevajoč rezultate zadnjega pregleda raziskav o oceni vnosa TMK v EU (Wollgast in sod., 2014) in dejstvo, da so trenutno dostopi podatki zbrani na reprezentativnem vzorcu le za štirih države članice EU, bodo rezultati naše raziskave pomemben doprinos ne le na slovenskem, temveč na mednarodnem nivoju. Naš namen je omogočiti evaluacijo različnih rizičnih scenarijev, zato bomo oceno prehranskega vnosa TMK (N2.1) izvedli z uporabo deterministične in verjetnostne metodologije. Upoštevajoč visoko stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni, še zlasti med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskih statusom, bodo rezultati omogočili vpogled v vlogo TMK pri poglabljanju socialno-ekonomskih razlik med prebivalstvom Slovenije. V projektu bomo pridobili tudi pomembne podatke o izpostavljenosti TMK med dojenjem in v zgodnjem obdobju življanja (N2.3) ter preučevali humano mleko kot biomarker vnosa TMK. S primerjavo podatkov iz leta 2000 (Štrekelj, 2009) bomo preverili longitudinalno izpostavljenost TMK v obdobju desetih let. Nenazadnje bomo z uporabo napredne metodologije (N3.1) kvantificirali stopnjo ozaveščenosti potrošnikov o vlogi TMK za zdravje ter nivo motivacije in sposobnosti obdelave informacij o TMK na označbah živil. Raziskavo bomo opravili na mednarodnem nivoju, z obravnavo velikega vzorca populacije, in tako pomembno prispevali k razumevanju obnašanja potrošnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo imel neposreden vpliv na družbo: Projekt je pomemben za družbo, kar dokazuje sofinanciranje s strani vlade RS (Ministrstva za zdravje RS, 17,6%). Cilji projekta so v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 (Ministrstvo za zdravje RS, 2015), Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva v obdobju do 2010 – “Hrana za bodočnost”, Priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in ambicijami EU k oblikovanju strategije omejevanje vsebnosti TMK v živilih. Srčno-žilne bolezni so vzrok za 38% smrti v Sloveniji (Fras in sod., 2009), najbolj pogoste pa so pri nižjim socialnem sloju (Buzeti in sod., 2011). To nakazuje, da bi dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj lahko imeli pomembno vlogo pri neenakostih v zdravju. S projektom bomo pomagali vladi pri oblikovanju nadaljnjih korakov pri obravnavi te problematike. Če bodo rezultati projekta pokazali, da je zaradi visokega vnosa TMK določen del populacije v Sloveniji še vedno izpostavljen povečanim tveganjem za srčno-žilna obolenja, bodo ti rezultati omogočili slovenski vladi sprejetje ustreznih zakonodajnih ukrepov, ki so lahko strožji od splošne zakonodaje v EU. Ker ima lahko sprejetje stroge zakonodaje negativne posledice za gospodarstvo zaradi oteženega pretoka blaga med državami članicami, so takšne strožje nacionalne odločitve možne le v izjemnih primerih, kot je npr. povečano tveganje za javno zdravje, okolje ali za zaščito potrošnikov. Na Danskem, v Avstriji in na Madžarskem so s sklicevanjem na takšna tveganja že omejili prodajo živil z visoko vsebnostjo TMK in ambicija projekta je, da prispeva podatke, ki so potrebni za tovrstno odločitev v Sloveniji, če je seveda potrebna. Rezultati raziskav na področju javnega zdravja in prehrane pomenijo dolgotrajno naložbo v zdravje prebivalstva in podpirajo varnost hrane in razvoj usmerjenih intervencij, zmanjšanje stroškov v zdravstvu in povečanje produktivnosti. Projekt bo imel tudi neposreden ekonomski vpliv: Velik pomen projekta za gospodarstvo izkazujemo s sofinanciranjem trgovskega podjetja Mercator (11,8%), ki želi omejiti razpoložljivost TMK v živilih na trgovskih policah. Z rezultati projekta bomo neposredno vplivali na oblikovanje internih postopkov in strategij za upravljanje kakovosti oz. omejevanje vsebnosti TMK v živilih, s čimer bomo prispevali k boljši ponudbi zdravih izbir za potrošnika in h konkurenčnosti družbe na mednarodnem trgu. Prav tako bomo prispevali k razvoju nacionalnega gospodarstva, še zlasti živilske industrije. Uporaba ceneneih DHM omogoča proizvajalcem izdelavo cenejših izdelkov, kar predstavlja nepošteno konkurenco proizvajalcem, ki proizvajajo živila brez uporabe DHM. V okviru tega moramo omeniti izkušnjo Danske, ki je dokazala, da je možno vsako živilo reformulirati z izločitvijo I-TM ne da bi pri tem spremenili organoleptično sprejemljivost živila za potrošnika.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno