Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Tehnologije za konkurenčnejšo pridelavo jabolk

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
jablana, konkurenčnost pridelave, kakovost plodov, mehanska rez, vzdrževanje tal, prehrana, mehansko redčenje, izmenično rodnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34840  Matjaž Beber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016  25 
2.  37631  Biserka Donik Purgaj  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  135 
3.  17045  Boštjan Godec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  650 
4.  26536  dr. Jože Hladnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2019  62 
5.  00927  dr. Janez Hribar  Rastlinska produkcija in predelava  Upokojeni raziskovalec  2016 - 2019  860 
6.  34206  Matjaž Lerš    Raziskovalec  2016 - 2019 
7.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  596 
8.  17305  Roman Mavec    Tehnični sodelavec  2017 - 2019  272 
9.  19348  dr. Črtomir Rozman  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016 - 2019  631 
10.  14861  Andrej Soršak  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2017  47 
11.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  439 
12.  13520  dr. Stanislav Tojnko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  496 
13.  51375  Tadej Toplak  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2019 
14.  19081  dr. Tatjana Unuk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  288 
15.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  748 
16.  39613  Igor Zidarič  Kemija  Tehnični sodelavec  2017  148 
17.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  154 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  1.032 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.018 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.888 
Povzetek
Slovenija je tradicionalno sadjarska dežela. Jablani kot glavni sadni vrsti, se je v zadnjih desetih letih obseg pridelave zmanjšal iz 3000 hektarov intenzivnih nasadov na manj kot 2500 hektarov. Vzrok je iskati v slabi dohodkovni zanimivosti pridelave jabolk. Poprečni pridelki jabolk intenzivnih nasadov v zadnjih letih znašajo manj kot 30 t/ha, medtem ko v primerljivih sadjarskih deželah Evrope poprečni pridelki presegajo 35 t/ha. Ob istih, že več let nizkih cenah jabolk na evropskem trgu, slovenski pridelovalci predvsem zaradi šibke konkurenčnosti opuščajo pridelavo. Za izboljšanje konkurenčnega položaja slovenskega pridelovalca jabolk, je poleg zvišanja poprečnih hektarskih pridelkov, nujno potrebno izboljšati tudi kakovost pridelanih plodov. Vzroki majhnih poprečnih pridelkov jabolk po hektaru površine intenzivne pridelave so različni. Najprej je omeniti neizgrajen, majhen oz. nepopoln rodni volumen dreves na površini intenzivnega sadovnjaka. Drugi vzrok je predvsem fiziološke narave, to je neizenačena in med leti nihajoča rodnost  samih dreves znotraj sadovnjaka. Neredna rodnost posameznega drevesa/krošnje se nanaša na fiziološke vzroke preobremenitve rodnega nastavka v predhodnem letu (izmenična rodnost), ali na posledice nepravilnega gnojenja oz. na kompleks talnih pogojev v sadovnjaku (vodno zračnih razmer v tleh, dostopnost hranil,…). Cilj projekta po zaključenih triletnih raziskavah je svetovati pridelovalcu in mu ponuditi rešitve na tehnološki ravni za povečanje hektarskega pridelka jabolk. Rešitve se bodo v prvi vrsti nanašale na tehnološke ukrepe za izgradnjo rodnega volumna, za njegovo maksimiranje glede na površino sadovnjaka, na vsakoletno vzdrževanje rodnosti tega volumna (prilagojenih krošenj) in na ukrepe zmanjševanja stroškov ter večanja okoljske sprejemljivosti pridelave. Med slednjimi je omeniti vpeljavo modernih tehnologij strojne rezi sadovnjaka ter vpeljavo tehnologij mehanskega redčenja cvetov jablane. Oba ukrepa se navezujeta na prvotni cilj izgradnje rodnega volumna, ki ga bomo za namen strojne obdelave tudi prilagodili v smeri gojitvene oblike homogene sadne stene. Projekt bo razdeljen v štiri delovne sklope. V prvem bomo napravili analizo stanja konkurenčnosti pridelave jabolk v Sloveniji. S pomočjo desetih vzorčnih sadovnjakov bomo skušali opredeliti tiste tehnološke parametre, ki so sistemsko najbolj odgovorni za nizke poprečne hektarske pridelke. Drugi, najbolj obširen sklop, bo namenjen opravljanju tehnoloških poskusov. Vsakoletno bomo opravili sedem tipov poskusov: novi pristopi vzdrževanja negovane ledine ter načini sanacije kolotekov, prilagajanje gojitvenih oblik z rezjo, gnojilni poskusi, poskusi za uvedbo strojne rezi in mehanskega redčenja cvetov ter niz poskusov za preprečevanje izmenične rodnosti dreves. V tretjem sklopu se bomo posvetili razvoju novih standardov za kakovost jabolk. Poleg revizije starih standardov za obiranje jabolk v tehnološki zrelosti, bomo uvedli tudi standarde za plodove t.i. »višje kakovosti«. Dodatno bomo še uvedli merila za kakovost jabolk po koncu skladiščenja, kar bo pripomoglo k boljši polični kakovosti plodov v trgovinah. V četrtem sklopu bomo ob ekonomskem izvrednotenju novih tehnoloških ukrepov v nasadih jablan, na koncu raziskave pridelovalcem ponudili priporočila za: uporabo modernih tehnologij vzdrževanje tal, uvedbo novih gojitvenih oblik, mineralno prehrano jablan in uporabo organskih gnojil, za izvajanje strojne rezi, za opravljanje mehanskega redčenja cvetov, za preprečevanja izmenične rodnosti. Ponudili bomo tudi standarde za parametre kakovosti jabolk pred in po koncu skladiščenja. Projekt bomo izvajali na sedmih najpomembnejših sortah sadnega izbora, tako da bodo rezultati raziskav uporabni za vse slovenske pridelovalce. Projekt bomo izvajale štiri, za pridelavo jabolk v Sloveniji ključne inštitucije (KIS, FKBV, BF in Sadjarski center Maribor). Za izvajanje projekta smo kadrovsko in materialno popolnoma opremljeni in razpolagamo s
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave bodo doprinesli k povečanju znanja za uporabo tehnoloških postopkov v sadjarstvu. Gre za obvladovanje osnovnih sadjarskih ukrepov: izgradnja ter zapolnjevanje volumna krošenj v sadovnjakih jablan, ukrepe regulacije rodnosti s posebnim poudarkom na ukrepih regulacije cvetenja in ukrepih regulacije izmenične rodnosti. Uvajali bomo nove moderne načine vzdrževanja tal v sadovnjakih, t.j. ukrepe ki so v nekaterih poskusih v Evropi pokazali na izredno ugodne učinke za trajnostno upravljanje sadovnjakov zaradi vpliva na odlično humusno in mikrobiološko sestavo tal in vpliva na naravi prijaznejše varstvo nasadov pred boleznimi in škodljivci. V zadnjih letih se v modernem sadjarstvu uvajajo ukrepi zmanjševanja stroškov pridelave. S tem v vezi bomo sledili razvoju in tudi doprinesli k najnovejšim tehnikam izvajanja strojne rezi v nasadih jablan. Strojna rez je bila predmet raziskovanj v sadjarstvu pred 30 in več leti, tokrat pa se je val raziskovanj v smeri poenostavitve navadne ročne rezi in uvajanja novih oblik strojne rezi ponovil. Ključno za ponovno zanimanje za strojno rez je uvedba šibkih podlag M.9 in težnja po enakomernem ter v rasti umirjenem volumnu krošenj v sadovnjakih. Dvoletne začetne izkušnje na področju strojne rezi že imamo, z novimi poskusi bomo sledili razvoju teh tehnik v Evropi in svetu ter znanja prenesli v slovenski pridelovalni prostor. Pri tehnologijah reguliranja in vzdrževanja rodnega nastavka jablan imamo večletne izkušnje. V poskusih pospeševanja cvetenja se bomo uprli na najnovejša dognanja možnosti aplikacije NAA in etefona v majhnih odmerkih, t.j. odmerkih kateri ne povzročijo odpadanja plodičev jablane temveč le spodbudijo boljši razvoj cvetnih brstov in s tem vplivajo na preprečevanje izmenične rodnosti. Tehnologija nanosa NAA v Evropi za prej opisan namen še ni utečena, še manj pa je poznana v Sloveniji. Nekoliko je poznana tehnologija nanosa etefona, za kar pa ostajajo velike možnosti nezaželenih stranskih učinkov na razvoj velikosti plodov. V zvezi z rodnostjo sadovnjakov bomo vpeljevali tudi nove tehnologije redčenja cvetov jablane. Gre za okoljsko sprejemljivo metodo mehanskega odstranjevanja preobilnega cvetnega nastavka v krošnjah jablane. Poskusi strojne razbremenitve rodnega nastavka se v Sloveniji opravljajo že več let, podobno kot v drugih razvitih sadjarski državah Evrope. Izkušnje kažejo na mnoge pomanjkljivosti tovrstnega redčenja cvetov v primerjavi s kemičnim redčenjem, zato je potrebno nadgraditi obstoječe znanje in odpraviti pomanjkljivosti. Kot doprinos k uporabi mehanskega redčenja bomo širili znanje vpliva mehanskih poškodb na ravnovesje rasti in rodnosti v krošnji po uporabi tega ukrepa, in še posebno znanje o vplivu mehanskega redčenja na kakovost plodov in na povratno cvetenje jablan. Omenjene raziskave so v svetu še v povojih. Delo na kakovostnih parametrih plodov bo doprineslo k širitvi novih standardov za določanje kakovosti jabolk. Kot nova znanja za stroko je potrebno predvsem opredeliti uvajanje novih nedestruktivnih metod določanja kakovosti plodov. Uvedeni bodo tudi novi standardi za kakovost plodov po koncu skladiščenja, kar bo imelo neposredni vpliv na izboljšanje polične kakovosti jabolk v trgovinah. Pridelava jabolk kot stroka bo z omenjenim projektom veliko pridobila. Glede na to, da je jablana najbolj razširjena sadna vrsta v Sloveniji, lahko pričakujemo širitve znanja o uporabi novih gojitvenih oblik, ali o uporabi strojnih postopkov za rez in redčenje, tudi na druga področja sadjarstva (pridelava hrušk, breskev…). Z obvladovanjem modernih metod pridelave se bomo postavili ob bok visokotehnološkim gibanjem v sadjarstvu Evrope, ki so hkrati trajnostno in kompetitivno naravnana.
Pomen za razvoj Slovenije
Pridelava jabolk v Sloveniji je v zadnjih letih postala slabo konkurenčna. Poprečni pridelki ne dosegajo primerljivih rezultatov v razvitih sadjarskih področjih Evrope, niti ne po količini (pridelku/hektar) niti po kakovosti pridelanega sadja. Dvig tehnološke ravni pridelave jabolk bo imel širše koristi. Večletni trend zmanjševanja pridelave jabolk se bo ob vpeljavi novih tehnoloških postopkov zaustavil oz. obrnil navzgor. Razlogi zmanjševanja površin nasadov jablan so bili predvsem v šibki dohodkovni zanimivosti pridelave jabolk. Uporaba novejših tehnologij ima potencial povečanja hektarskih pridelkov in hkrati zmanjšanja stroškov pridelave. Še posebno se to nanaša na uvedbo novih gojitvenih oblik v smeri postavitve homogene sadne stene z maksimalnim rodnim volumnom na hektar površine sadovnjaka. Tako imenovana sadna stena bo ponudila poenostavljenje pridelave ob hkratnem zniževanju stroškov, predvsem za rez sadnega drevja in tudi stroškov ročnega redčenja plodičev (uvedba strojne rezi in mehanskega redčenja cvetov). Nekatera podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijske mehanizacije, bodo ob širši sprejetosti novih tehnoloških postopkov, dobila možnost za razvoj in izdelavo strojev za rez in redčenje cvetov v intenzivnih nasadih jablan. Ne nazadnje vsi vpeljevani novi ukrepi za pridelavo jabolk so tudi okoljsko sprejemljivi in bodo pripomogli k trajnostni pridelavi v sadjarstvu oz. k okoljsko bolj sprejemljivim rešitvam pridelave. Vpeljava novih standardov kakovosti jabolk po koncu skladiščenja bo imela za posledico dvig ravni polične kakovosti plodov v prodaji na drobno. Posledično pričakovana večja potrošnja jabolk bo spodbudila zanimanje za večjo pridelavo in zaustavila trend zmanjševanja površin sadovnjakov. Vpeljava standardov za jabolka »višjega kakovostnega razreda« bo spodbudila zavedanje potrošnikov o vrednosti doma pridelanega sadja in spodbudila potrošnjo doma pridelanih jabolk. Novi standard »višja kakovost jabolk« lahko služi kot osnova za oblikovanje nove marketinške znamke. Ponudili bomo nekatere rešitve za gospodarno in ekonomsko upravičeno pridelavo na osnovi inovativnega pristopa, hkrati pa tudi okolju in potrošniku prijazne tehnološke rešitve pridelave jabolk. Nekatera podjetja so že začutila to tržno priložnost in so svoje nasade ponudile kot objekte za izvajanje poskusov. Ne nazadnje, tržni pridelovalci jabolk bodo ob koncu projekta seznanjeni s smernicami za: za vzdrževanje tal v nasadih jablan za ukrep gojitvenih oblik za mineralno prehrano jablan in uporabo organskih gnojil za izvajanje strojne rezi za opravljanje mehanskega redčenja cvetov jablan za preprečevanja izmenične rodnosti za kakovostne parametre jabolk – standardna kakovost za kakovostne parametre jabolk – višja kakovost za kakovostne parametre jabolk po koncu skladiščenja za izboljšanje polične kakovosti
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno