Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
Javno zdravje, materiali, telemedicina, pediatrična populacija, starostniki, regenerativna medicina, reproduktivna medicina, prehrana, epidemiološke študije, kvaliteta življenja, novi terapevtski pristopi, učinkovita oskrba, metode izobraževanja v medicini
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27593  dr. Sebastjan Bevc  Srce in ožilje  Raziskovalec  2019 - 2021 
2.  11945  dr. Dejan Dinevski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2017 - 2021  61 
3.  19125  dr. Jernej Dolinšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2017 - 2021 
4.  25683  dr. Hojka Gregorič Kumperščak  Medicina  Raziskovalec  2017 - 2021 
5.  23215  dr. Evgenija Homšak  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2017 - 2021  21 
6.  25641  dr. Miljenko Križmarić  Srce in ožilje  Raziskovalec  2017 - 2021  12 
7.  15998  dr. Nataša Marčun Varda  Srce in ožilje  Raziskovalec  2017 - 2021  34 
8.  33260  dr. Tina Maver  Medicina  Raziskovalec  2021 
9.  30850  dr. Uroš Maver  Medicina  Vodja  2017 - 2021 
10.  02057  dr. Dušanka Mičetić-Turk  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2021  48 
11.  50675  dr. Marko Milojević  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2017 - 2021 
12.  23187  dr. Faris Mujezinović  Onkologija  Raziskovalec  2017 - 2021 
13.  53046  dr. Jan Rožanc  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2021 
14.  32141  dr. Janja Stergar  Kemija  Raziskovalec  2017 
15.  29591  dr. Maja Šikić Pogačar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2021 
16.  50432  dr. Matej Štuhec  Psihiatrija  Raziskovalec  2018 - 2019 
17.  50193  Matic Tement  Medicina  Tehnični sodelavec  2017 - 2020 
18.  53295  Tadej Tofant    Tehnični sodelavec  2021 
19.  27610  dr. Eva Turk  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021 
20.  05338  dr. Zmago Turk  Nevrobiologija  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2021  50 
21.  54489  Jernej Vajda  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2021 
22.  50121  dr. Boštjan Vihar  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2021 
23.  36420  dr. Tanja Zidarič  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2021 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  785 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  1.229 
Povzetek
Raziskovalni program zajema temeljne in aplikativne raziskave na preseku področij javnega zdravja in materialov, natančneje interakcijo med široko populacijo ljudi in vse bolj naprednimi materiali, s katerimi ti prihajajo v stik. Ker ta interakcija pomembno vpliva na človekovo zdravje, bivanje in vključevanje v okolje, je ključna za bio-psiho-socialno kvaliteto življenja. Rezultati raziskav bodo prispevali k razvoju družbe znanja v skladu z RISS11-20 in Obzorji 2020, usmeritve so komplementarne CRP programom. Programska skupina vključuje vrednotenje interakcij v okviru medicinske oskrbe (stik bolnik/zdravstveno osebje) ter stika s svojci in bližnjimi, in sicer z različnimi materiali, ki so uporabljeni med oskrbo (zdravila, medicinski pripomočki, medicinske obloge, implantati idr.), prehrano in prehranskimi dopolnili, vse bolj pa tudi z različnimi oblikami tehnoloških pripomočkov ob direktnem stiku, kot tudi ob oskrbi na daljavo. Omenjena stična področja bomo v okviru programske skupine obravnavali v več delovnih sklopih in jih preverjali na treh populacijskih skupinah (pediatrična populacija, odrasli in starostniki):   1) Uvajanje modernih metod v medicinsko izobraževanje in klinično prakso 2) Regenerativna medicina 3) Prehrana 4) Reproduktivna medicina   Prvi sklop bo posvečen modernim metodam spremljanja bolnikov in izobraževanja na področju medicine. Sledili bomo razmahu razvoja simulatorjev in virtualnih bolnikov, ki je v zadnjem času prevetril kurikulume na področju zdravja. Naša programska skupina moderne tehnike uporablja in razvija naprej v znanstvenem, strokovnem in pedagoškem smislu. Drugi del sklopa uvaja in vrednoti nove rešitve s področja telemedicine in spremljanja ter diagnosticiranja bolnikov na daljavo. Demografska slika in porast neprenosljivih kroničnih bolezni sta osnova za našo usmeritev v drugem sklopu. V programu smo se fokusirali na področje regenerativne medicine, in sicer na celjenje ran in tkivno inženirstvo (predvsem kože) v povezavi s kroničnimi boleznimi (npr. diabetes), ter v razvoj novih plenic s poudarkom na probiotičnem zdravljenju pri pediatrični in starejši populaciji. Tretji sklop smo usmerili v področje prehrane (prehranska dopolnila na osnovi probiotikov in suplementacija vitamina D). Ključen del bo testiranje varnosti in učinkovitosti tovrstnih izdelkov na celičnih kulturah in v kliničnih študijah. V četrtem sklopu bo poudarek na iskanju povezave med plodnostjo (npr. predčasno odpovedjo funkcije jajčnika) in različnimi presnovnimi boleznimi (npr. celiakijo). Pridobljena znanja bomo uporabili pri razvoju i) novih smernic v vključenih populacijskih skupinah, s ciljem večje kvalitete življenja, ii) materialov za biomedicinsko rabo in izboljšanje medicinske oskrbe, iii) funkcionalne hrane in prehranskih dopolnil za manjšo pojavnost nekaterih kroničnih bolezni, iv) novih dognanj na področju plodnosti v povezavi s presnovnimi boleznimi, s pozitivnim vplivom na posameznika in družbo. Vse bo doprineslo k razvoju družbe znanja.
Pomen za razvoj znanosti
Nova spoznanja na podlagi izvedenih epidemioloških in kliničnih študij, bodo osnova za razvoj novih terapevtskih rešitev, materialov in podlaga za bazične raziskave, ki bodo vključevale vsa ključna področja, s katerimi se bo programska skupina ukvarjala. Ena izmed osnovnih usmeritev je torej dognanja študij (epidemiološke in klinične študije predvsem pri pediatrični populaciji in populaciji starostnikov) najprej razumeti (bazične raziskave na področjih medicine, materialov, telemedicine, prehrane itd.) in potem ustrezno ukrepati (razvoj naprednih in v prakso prenosljivih terapevtskih rešitev) ter dvigniti nivo povezanega znanja na vseh nivojih izobraževanja. Bazični del bo ključen za naše razumevanje nastanka bolezni mikro- in nano- nivoju (npr. nastanek pleničnega izpuščaja, interakcija črevesne flore s probiotiki, razvoj algoritmov za učinkovito spremljanje ključnih znakov bolezni na daljavo ipd.), kar bo osnova najprej za razvoj laboratorijskih modelov bolezni, ki bodo preko simuliranja neke klinične manifestacije, omogočili učinkovitejši razvoj novih terapevtskih rešitev. Osredotočili se bomo tako na vidik varnosti kot učinkovitosti, s čemer bomo rešitev hitreje in načrtno približali praktični izrabi. Na osnovi novih dognanj o bomo razvijali nove materiale (funkcionalne plenice, prehranska dopolnila, obliži itd.) ter ustrezne tehnologije za njihovo pripravo s poudarkom na izboljšani kvaliteti življenja bolnikov. Izpostavljamo nekaj izmed znanstvenih prispevkov, ki izhajajo iz dela programske skupine: · nova spoznanja na področju probiotičnih bakterij v(npr. pri razvoju novih terapevtskih pristopov in dodatkov hrani), · nove spoznanja na področju uporabe naravnih ekstraktov za preprečevanje okužb (npr. v primeru Campilobacter spp.) · nova spoznanja na področju celiakije (vključno s sodelovanjem pri razvoju novih diagnostičnih pripomočkov za njeno identifikacijo), · nova spoznanja na področju regenerativne medicine (nove funkcionalne medicinske obloge in razumevanje njihovega delovanja ob stiku s celicami in tkivi), · nove rešitve za spremljanje bolnikov na daljavo, · nove rešitve na področju uporabe simulatorjev v medicini. Pridobljena znanja bodo prispevala: · k razvoju komplementarnih znanstvenih področij (povezava področij materialov, informacijske tehnologije z medicino), · k novim smernicam v izobraževanju v medicini in sorodnih vedah, · k razvoju družbe znanja. Vsebina programa se ujema z osnovnimi cilji Obzorij 2020, ter Evropskega strateškega razvojnega programa (SRA - Strategic Research Agenda), kakor tudi s slovenskimi strateškimi dokumenti, kot je RISS11-20. Rezultate bomo objavili v indeksiranih znanstvenih revijah in na mednarodnih konferencah, ter na tak način izmenjali izkušnje in ideje, kar bo povečalo možnosti za sodelovanje s tujimi strokovnjaki na predlaganem področju. S tem se bo povečala tudi možnost vključevanja v različne bilateralne projekte in raziskovalne projekte EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Povezovanje epidemioloških študij z in vitro ter in vivo raziskavami v laboratoriju in kliniki je ključno za napredek na področju vpeljave novih terapevtskih pristopov v klinično prakso, torej za korist bolnika. Izboljšana kvaliteta življenja, ki jo bomo dosegli z razvojem učinkovitejših in bolniku bolj prijaznih terapevtskih pristopov, bo bistveno prispevala tudi k splošnemu družbenemu učinku udejstvovanja programske skupine. Hkrati v okviru v vseh predvidenih raziskovanih sklopov stremimo k razvoju rešitev, ki bodo prav tako cenovno sprejemljive oz. bodo vodile do prihrankov tako za institucionalne blagajne (bolnišnice in zavarovalnice), kot tudi za uporabnike/bolnike same. Rezultati načrtovanih raziskav bodo prispevali k obogatitvi slovenske zakladnice znanja na preseku področij javnega zdravja in razvoja novih materialov za biomedicinske aplikacije. Poudarek je na ciljnih področjih regenerativne in reproduktivne medicine, prehrane in telemedicine in to v prav vseh vključenih populacijskih skupinah. S kakovostnim povezovanjem različnih področij, kot so znanost o materialih, javno zdravje, pediatrija, telemedicina, itd. bomo z rezultati temeljnega raziskovanja doprinesli tudi k širjenju znanj drugih znanstvenih ved. Uporabna znanja, pridobljena z raziskavami, bodo izhodišče za razvoj naprednih izdelkov, procesov in terapevtskih pristopov, ki bodo temeljili na rezultatih premišljenih epidemioloških študij, v katerih bomo poskusili poleg trenutnega stanja, zajeti tudi že pregled najbolj smiselnih rešitev na osnovi še razvitih rešitev ali drugih, že načrtovanih. Razvite rešitve, tehnologije in procesi bodo zaradi interdisciplinarnosti, ki je osnova programske skupine, omogočala razvoj tudi na drugih področjih, kot so druge veje medicine, higiena, informacijska tehnologija, mikrobiologija, prehrana, itd. Nova spoznanja bomo neposredno prenašali v prakso preko obstoječih partnerjev v več tekočih projektov z industrijo oz. z bolnišnicami. Oba tipa partnerjev sta ključni končni člen v vrednostni verigi naše programske usmeritve, saj predstavljajo direkten stik z uporabnikom/bolnikom. Rešitve bodo tudi dobra iztočnica za osveščanje gospodarstva o naprednih tehnologijah, materialih, novih smernice v terapiji ter povezavi informacijske tehnologe z medicino. Z nacionalnimi in evropskimi projekti z različnimi partnerji, funkcionalnim izobraževanjem, skupnimi diplomami, magisteriji in doktorati ter različnimi ciljnimi razvojno-raziskovalnimi nalogami bomo posredno vplivali na tehnološki razvoj in preusmeritev klinične prakse ter tudi razvoja izdelkov v smeri visoke učinkovitosti in varnosti na eni strani, ter večje dodane vrednosti na drugi. S tem bomo pozitivno prispevali tudi na dvig konkurenčnosti povezane (slovenske) industrije (trajnostna proizvodnja visokotehnoloških produktov) in bolj učinkovito delovanje zdravstvenega sistema Slovenije. Tovrstna usmeritev je že vodila v nekatere prebojne rezultate, ki so v fazi kliničnega preskušanja. Z organizacijo srečanj, simpozijev, kongresov, delavnic in drugih oblik obveščanja in prenašanja znanja (nove učne vsebine in predmeti v kurikulumih) bomo prispevali k osveščanju na eni strani bodočih zdravnikov, gospodarskih subjektov, kakor tudi občanov in javnosti o naprednih in trajnostnih rešitvah na povezanih področjih. Vse te aktivnosti lahko v veliki meri prispevajo k preusmeritvi slovenskih malih in srednjih podjetij k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo in tako k dvigu konkurenčnosti slovenske industrije oziroma k ublažitvi posledic recesije, k usmeritvi v trajnostni razvoj, izboljšano zdravje oz. daljše obdobje zdrave starosti ter posledično k dvigu kakovosti življenja. Nenazadnje pa bo naše raziskovalno delo vplivalo na razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in s tem bistveno prispevalo k razvoju visokošolskega izobraževanja, s tem pa k oblikovanju družbe znanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno