Projekti / Programi
Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja
01. januar 2017
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| 2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
| 2.05 |
Tehniške in tehnološke vede |
Materiali |
Javno zdravje, materiali, telemedicina, pediatrična populacija, starostniki, regenerativna medicina, reproduktivna medicina, prehrana, epidemiološke študije, kvaliteta življenja, novi terapevtski pristopi, učinkovita oskrba, metode izobraževanja v medicini
Raziskovalci (23)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni program zajema temeljne in aplikativne raziskave na preseku področij javnega zdravja in materialov, natančneje interakcijo med široko populacijo ljudi in vse bolj naprednimi materiali, s katerimi ti prihajajo v stik. Ker ta interakcija pomembno vpliva na človekovo zdravje, bivanje in vključevanje v okolje, je ključna za bio-psiho-socialno kvaliteto življenja. Rezultati raziskav bodo prispevali k razvoju družbe znanja v skladu z RISS11-20 in Obzorji 2020, usmeritve so komplementarne CRP programom.
Programska skupina vključuje vrednotenje interakcij v okviru medicinske oskrbe (stik bolnik/zdravstveno osebje) ter stika s svojci in bližnjimi, in sicer z različnimi materiali, ki so uporabljeni med oskrbo (zdravila, medicinski pripomočki, medicinske obloge, implantati idr.), prehrano in prehranskimi dopolnili, vse bolj pa tudi z različnimi oblikami tehnoloških pripomočkov ob direktnem stiku, kot tudi ob oskrbi na daljavo.
Omenjena stična področja bomo v okviru programske skupine obravnavali v več delovnih sklopih in jih preverjali na treh populacijskih skupinah (pediatrična populacija, odrasli in starostniki):
1) Uvajanje modernih metod v medicinsko izobraževanje in klinično prakso
2) Regenerativna medicina
3) Prehrana
4) Reproduktivna medicina
Prvi sklop bo posvečen modernim metodam spremljanja bolnikov in izobraževanja na področju medicine. Sledili bomo razmahu razvoja simulatorjev in virtualnih bolnikov, ki je v zadnjem času prevetril kurikulume na področju zdravja. Naša programska skupina moderne tehnike uporablja in razvija naprej v znanstvenem, strokovnem in pedagoškem smislu. Drugi del sklopa uvaja in vrednoti nove rešitve s področja telemedicine in spremljanja ter diagnosticiranja bolnikov na daljavo.
Demografska slika in porast neprenosljivih kroničnih bolezni sta osnova za našo usmeritev v drugem sklopu. V programu smo se fokusirali na področje regenerativne medicine, in sicer na celjenje ran in tkivno inženirstvo (predvsem kože) v povezavi s kroničnimi boleznimi (npr. diabetes), ter v razvoj novih plenic s poudarkom na probiotičnem zdravljenju pri pediatrični in starejši populaciji.
Tretji sklop smo usmerili v področje prehrane (prehranska dopolnila na osnovi probiotikov in suplementacija vitamina D). Ključen del bo testiranje varnosti in učinkovitosti tovrstnih izdelkov na celičnih kulturah in v kliničnih študijah.
V četrtem sklopu bo poudarek na iskanju povezave med plodnostjo (npr. predčasno odpovedjo funkcije jajčnika) in različnimi presnovnimi boleznimi (npr. celiakijo).
Pridobljena znanja bomo uporabili pri razvoju i) novih smernic v vključenih populacijskih skupinah, s ciljem večje kvalitete življenja, ii) materialov za biomedicinsko rabo in izboljšanje medicinske oskrbe, iii) funkcionalne hrane in prehranskih dopolnil za manjšo pojavnost nekaterih kroničnih bolezni, iv) novih dognanj na področju plodnosti v povezavi s presnovnimi boleznimi, s pozitivnim vplivom na posameznika in družbo.
Vse bo doprineslo k razvoju družbe znanja.
Pomen za razvoj znanosti
Nova spoznanja na podlagi izvedenih epidemioloških in kliničnih študij, bodo osnova za razvoj novih terapevtskih rešitev, materialov in podlaga za bazične raziskave, ki bodo vključevale vsa ključna področja, s katerimi se bo programska skupina ukvarjala. Ena izmed osnovnih usmeritev je torej dognanja študij (epidemiološke in klinične študije predvsem pri pediatrični populaciji in populaciji starostnikov) najprej razumeti (bazične raziskave na področjih medicine, materialov, telemedicine, prehrane itd.) in potem ustrezno ukrepati (razvoj naprednih in v prakso prenosljivih terapevtskih rešitev) ter dvigniti nivo povezanega znanja na vseh nivojih izobraževanja. Bazični del bo ključen za naše razumevanje nastanka bolezni mikro- in nano- nivoju (npr. nastanek pleničnega izpuščaja, interakcija črevesne flore s probiotiki, razvoj algoritmov za učinkovito spremljanje ključnih znakov bolezni na daljavo ipd.), kar bo osnova najprej za razvoj laboratorijskih modelov bolezni, ki bodo preko simuliranja neke klinične manifestacije, omogočili učinkovitejši razvoj novih terapevtskih rešitev. Osredotočili se bomo tako na vidik varnosti kot učinkovitosti, s čemer bomo rešitev hitreje in načrtno približali praktični izrabi. Na osnovi novih dognanj o bomo razvijali nove materiale (funkcionalne plenice, prehranska dopolnila, obliži itd.) ter ustrezne tehnologije za njihovo pripravo s poudarkom na izboljšani kvaliteti življenja bolnikov.
Izpostavljamo nekaj izmed znanstvenih prispevkov, ki izhajajo iz dela programske skupine:
· nova spoznanja na področju probiotičnih bakterij v(npr. pri razvoju novih terapevtskih pristopov in dodatkov hrani),
· nove spoznanja na področju uporabe naravnih ekstraktov za preprečevanje okužb (npr. v primeru Campilobacter spp.)
· nova spoznanja na področju celiakije (vključno s sodelovanjem pri razvoju novih diagnostičnih pripomočkov za njeno identifikacijo),
· nova spoznanja na področju regenerativne medicine (nove funkcionalne medicinske obloge in razumevanje njihovega delovanja ob stiku s celicami in tkivi),
· nove rešitve za spremljanje bolnikov na daljavo,
· nove rešitve na področju uporabe simulatorjev v medicini.
Pridobljena znanja bodo prispevala:
· k razvoju komplementarnih znanstvenih področij (povezava področij materialov, informacijske tehnologije z medicino),
· k novim smernicam v izobraževanju v medicini in sorodnih vedah,
· k razvoju družbe znanja.
Vsebina programa se ujema z osnovnimi cilji Obzorij 2020, ter Evropskega strateškega razvojnega programa (SRA - Strategic Research Agenda), kakor tudi s slovenskimi strateškimi dokumenti, kot je RISS11-20.
Rezultate bomo objavili v indeksiranih znanstvenih revijah in na mednarodnih konferencah, ter na tak način izmenjali izkušnje in ideje, kar bo povečalo možnosti za sodelovanje s tujimi strokovnjaki na predlaganem področju. S tem se bo povečala tudi možnost vključevanja v različne bilateralne projekte in raziskovalne projekte EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Povezovanje epidemioloških študij z in vitro ter in vivo raziskavami v laboratoriju in kliniki je ključno za napredek na področju vpeljave novih terapevtskih pristopov v klinično prakso, torej za korist bolnika. Izboljšana kvaliteta življenja, ki jo bomo dosegli z razvojem učinkovitejših in bolniku bolj prijaznih terapevtskih pristopov, bo bistveno prispevala tudi k splošnemu družbenemu učinku udejstvovanja programske skupine. Hkrati v okviru v vseh predvidenih raziskovanih sklopov stremimo k razvoju rešitev, ki bodo prav tako cenovno sprejemljive oz. bodo vodile do prihrankov tako za institucionalne blagajne (bolnišnice in zavarovalnice), kot tudi za uporabnike/bolnike same.
Rezultati načrtovanih raziskav bodo prispevali k obogatitvi slovenske zakladnice znanja na preseku področij javnega zdravja in razvoja novih materialov za biomedicinske aplikacije. Poudarek je na ciljnih področjih regenerativne in reproduktivne medicine, prehrane in telemedicine in to v prav vseh vključenih populacijskih skupinah.
S kakovostnim povezovanjem različnih področij, kot so znanost o materialih, javno zdravje, pediatrija, telemedicina, itd. bomo z rezultati temeljnega raziskovanja doprinesli tudi k širjenju znanj drugih znanstvenih ved. Uporabna znanja, pridobljena z raziskavami, bodo izhodišče za razvoj naprednih izdelkov, procesov in terapevtskih pristopov, ki bodo temeljili na rezultatih premišljenih epidemioloških študij, v katerih bomo poskusili poleg trenutnega stanja, zajeti tudi že pregled najbolj smiselnih rešitev na osnovi še razvitih rešitev ali drugih, že načrtovanih. Razvite rešitve, tehnologije in procesi bodo zaradi interdisciplinarnosti, ki je osnova programske skupine, omogočala razvoj tudi na drugih področjih, kot so druge veje medicine, higiena, informacijska tehnologija, mikrobiologija, prehrana, itd. Nova spoznanja bomo neposredno prenašali v prakso preko obstoječih partnerjev v več tekočih projektov z industrijo oz. z bolnišnicami. Oba tipa partnerjev sta ključni končni člen v vrednostni verigi naše programske usmeritve, saj predstavljajo direkten stik z uporabnikom/bolnikom. Rešitve bodo tudi dobra iztočnica za osveščanje gospodarstva o naprednih tehnologijah, materialih, novih smernice v terapiji ter povezavi informacijske tehnologe z medicino.
Z nacionalnimi in evropskimi projekti z različnimi partnerji, funkcionalnim izobraževanjem, skupnimi diplomami, magisteriji in doktorati ter različnimi ciljnimi razvojno-raziskovalnimi nalogami bomo posredno vplivali na tehnološki razvoj in preusmeritev klinične prakse ter tudi razvoja izdelkov v smeri visoke učinkovitosti in varnosti na eni strani, ter večje dodane vrednosti na drugi. S tem bomo pozitivno prispevali tudi na dvig konkurenčnosti povezane (slovenske) industrije (trajnostna proizvodnja visokotehnoloških produktov) in bolj učinkovito delovanje zdravstvenega sistema Slovenije. Tovrstna usmeritev je že vodila v nekatere prebojne rezultate, ki so v fazi kliničnega preskušanja.
Z organizacijo srečanj, simpozijev, kongresov, delavnic in drugih oblik obveščanja in prenašanja znanja (nove učne vsebine in predmeti v kurikulumih) bomo prispevali k osveščanju na eni strani bodočih zdravnikov, gospodarskih subjektov, kakor tudi občanov in javnosti o naprednih in trajnostnih rešitvah na povezanih področjih. Vse te aktivnosti lahko v veliki meri prispevajo k preusmeritvi slovenskih malih in srednjih podjetij k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo in tako k dvigu konkurenčnosti slovenske industrije oziroma k ublažitvi posledic recesije, k usmeritvi v trajnostni razvoj, izboljšano zdravje oz. daljše obdobje zdrave starosti ter posledično k dvigu kakovosti življenja.
Nenazadnje pa bo naše raziskovalno delo vplivalo na razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in s tem bistveno prispevalo k razvoju visokošolskega izobraževanja, s tem pa k oblikovanju družbe znanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
