Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Agrobiodiverziteta

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
4.04  Kmetijske vede in veterina  Kmetijska biotehnologija 
Ključne besede
agrobiodiverziteta, genetika, omike, genetski markerji, genetsko kartiranje, abiotskih in biotskih stres, sistemska biologija, entomopatogene glive, rizosferna kompetenca, inventarizacija parazitoidov, nematode, raznolikost virusov, trajnostno kmetijstvo, trajni poskusi, botanično pestro travinje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
10.085,89
A''
3.547,27
A'
5.313,73
A1/2
6.245,26
CI10
5.247
CImax
316
h10
37
A1
35,66
A3
89,54
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  335  6.321  5.723  17,08 
Scopus  374  7.530  6.876  18,39 
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  50595  Eva Blatnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2023  18 
2.  13379  dr. Peter Dolničar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  776 
3.  20069  dr. Barbara Gerič Stare  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2023  244 
4.  14929  mag. Matej Knapič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  311 
5.  34256  dr. Aleš Kolmanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  234 
6.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  80 
7.  54720  Janez Lapajne  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  22 
8.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  144 
9.  15489  dr. Irena Mavrič Pleško  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  348 
10.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2018 - 2023  812 
11.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  204 
12.  29498  dr. Barbara Pipan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  213 
13.  55751  Eva Plestenjak  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
14.  52034  Eva Praprotnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  44 
15.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  396 
16.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  176 
17.  32176  dr. Aleš Sedlar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  54 
18.  37723  dr. Lovro Sinkovič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  184 
19.  28397  dr. Polona Strajnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  86 
20.  38128  dr. Nik Susič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  57 
21.  22935  dr. Saša Širca  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  301 
22.  08500  dr. Jelka Šuštar Vozlič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  490 
23.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  617 
24.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  709 
25.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2023  397 
26.  53569  Ana Vojnović  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  13 
27.  30639  dr. Uroš Žibrat  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2023  120 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.887 
Povzetek
Predlagani program je nadaljevanje raziskovalnega dela, ki smo ga izvajali v sklopu programa 'Agrobiodiverziteta'. Programska skupina je sestavljena multidisciplinarno in vključuje izkušene znanstvenike s področij rastlinske genetike in žlahtnjena, fiziologije rastlin, interakcij rastlin s patogeni in prenašalci bolezni in tehnologij pridelave kmetijskih rastlin. Raziskave v rastlinski genetiki bodo usmerjene k uspešni identifikaciji funkcionalnih in gensko-vezanih markerjev za agronomske in prehranske lastnosti v izbranih kmetijskih rastlinah z uporabo uveljavljenih molekularnih pristopov in najnovejših genetskih orodij in DNA markerjev (npr. SNP, GBS, KASP, CAPS, RAD, Dart). V primeru navadnega fižola in krompirja bomo nadaljevali z uporabo genetskih markerjev za bodisi genetsko kartiranje bodisi kot podporo izbora sejancev v žlahtnjenju. Z namenom boljšega razumevanja mehanizmov rastlinske odpornosti na abiotski (suša) in biotski (škodljivci) stres na fiziološkem, biokemijskem in molekularnem nivoju, bomo preučevali profile izražanja genov, spremembe v količini proteinov in spremembe v aktivnosti proteaz pogojene s stresom pri navadnem fižolu in krompirju. Vpeljali bomo pristope sistemske biologije s katerimi bomo naše dosedanje bazičen raziskave odziva rastlin na stres povezali na nivoju različnih omik. Na področju varstva rastlin bomo preučili ekološko ustrezne vrste izolatov entomopatogenih gliv (EPN), pri čemer se bomo osredotočili na ciljno izbrane niše škodljivcev in patogenost gospodarsko pomembnih škodljivcev, kot so azijska vinska mušica drosophila, koruzni hrošč kot najpomembnejši škodljivec koruze. Raziskali bomo, če so novi izolati EPF rizosferno kompetentni ter ocenili njihovo morebitno sposobnost endofitskega načina življenja. V okviru drugega sklopa raziskav biotičnega varstva rastlin bomo inventarizirali parazitoide pomembnejših kmetijskih škodljivcev, kot so prave listne uši (Aphididae), koruzna vešča (Ostrinia nubilalis), plodova vinska mušica (D. suzukii), češpljev kapar (Parthenolecanium corni) in hržica poganjkov borovnic (Dasineura oxycoccana). Nematološka skupina namerava rešiti taksonomske nejasnosti vrst iz skupine M. ethiopica z raziskavami genomov različnih populacij. Ovrednotili bomo okolju prijazno metodo varstva rastlin pred ogorčicami Meloidogyne spp. z uporaba bakterij Bacillus firmus. Na področju virologije bomo raziskovali raznolikost virusov (in viroidov), njihovo epidemiologijo ter interakcije med različnimi virusi, virusi in prenašalci ter virusi in njihovimi gostiteljskimi rastlinami. Raziskave na področju trajnostnih tehnologij v trajnih poskusih bodo omogočile odkrivanje morebitnih počasnih sprememb, ki jih povzročajo pridelovalni sistemi na dolgi rok in tako razkrijejo morebitne nevarnosti za okolje in ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč. Cilji raziskave na botanično pestrem travinju so ugotoviti krmno vrednost in pridelovalni potencial posameznih vrst trav, metuljnic in zeli trajnega travinja ter ugotoviti, kako na njihovo krmno vrednost vpliva čas košnje.
Pomen za razvoj znanosti
Program je zasnovan multidisciplinarno. Omenjen pristop nam pomaga povezati in ustvariti različna področja raziskav, z namenom da bi bolje razumeli in reševali probleme povezane z agrobiodiverziteto. Z raziskavami biološke raznolikosti kmetijskih rastlin, naravnih travnikov, rastlinskih škodljivcev, patogenov in koristnih organizmov ne bomo le ohranili slovenskih genskih virov, ampak tudi prispevali k znanju in ohranjanju globalne biotske raznovrstnosti. Vpeljava najnovejše tehnologije DNA markerjev (SNP, GBS, KASP, CAPS, RAD, DArt) v kombinaciji z že uveljavljenimi molekularnimi markerji (AFLP, SSR, EST-SSR, Indel-SSR SCAR, SRAP, RGA) bo omogočila ocenjevanje stopnje in porazdelitve genske variabilnosti v rastlinskih genskih virih in povezave med geni za agronomsko in prehransko pomembne lastnosti. Razvoj molekulskih markerjev povezanih s stresom in njihova vključitev v trenutne mednarodne genetske mape preko primerjalne genomike predstavlja naslednji korak k tarčno usmerjenem molekularnem žlahtnjenju in upravljanju rastlinskih genskih virov. Nadaljevali bomo z raziskavo genetskega kartiranja navadnega fižola, z namenom ustvariti izboljšano verzijo genetske karte z vključitvijo gensko-specifičnih markerjev in s kartiranjem QTL. Nadaljevali bomo z bazičnimi raziskavami odziva rastlin na abiotski in biotski stres navadnega fižola in krompirja, npr. z analizo izražanja genov, količino proteinov in analizo aktivnosti proteaz v organih rastlin izpostavljenih suši. Raziskave bodo pripomogle k razumevanju kompleksnih mehanizmov tolerance na stres na nivoju organov in celic, ki rastlinam omogočajo preživetje v neugodnih okoljskih razmerah. V raziskavah interakcij krompirja in PVY, bomo nadaljevali z raziskavami izražanja kandidatnih genov, identificiranih v preteklih raziskavah na mikromrežah. Z vpeljavo sistemske biologije bomo razširili naše razumevanje omenjenih odzivov s povezovanjem fizioloških, biokemijskih, genomskih in proteomskih pristopov. Omenjen pristop bo omogočil globlji vpogled v odziv rastlin vse do nivoja metabolnih poti in posameznih genov. Z uporabo naprednih tehnologij varstva rastlin bomo zagotovili celosten pristop k obvladovanju rastlinskih škodljivcev na nivojih detekcije, identifikacije, prognostike in modeliranja v luči klimatskih sprememb. Nedvoumna identifikacija škodljivih organizmov je osnova za odredbo primernih fitosanitarnih ukrepov in obvladovanje škode. Posvetili se bomo izolatom entomopatogenih gliv (EPF), ki so visoko virulentni na tarčne škodljivce in hkrati rizosferno prilagojeni. Identificirali in preskusili bomo nove mikroorganizme, potencialno sposobne doprinesti k izboljšanju odpornosti izbranih posevkov (kapusnice, krompir in koruza) na stres zaradi rastlinojedih žuželk. Razvili bomo inovativne metode daljinskega zaznavanja za določevanje obsega zapleveljenosti posevkov ter za določanje glavnih plevelnih vrst ter abiotskih in biotkih stresnih stanj izbranih rastlin. V predlaganem programu bomo prispevali k izboljšanju raziskav na področju kmetijstva. Le-te so odvisne od različnih dejavnikov na nivoju primarne pridelave in proizvodne tehnologije, ki vplivajo na agrobiodiverziteto, trajnost in kakovost kmetijskih pridelkov. Pomembno je ugotoviti vpliv različnih pridelovalnih sistemov in specifičnih pedo-klimatskih pogojev na pridelke, hranilno vrednost, mineralno sestavo ter izotopsko sestavo pri izbranih kmetijskih rastlinah (pšenica, oves, ječmen in koruza). Identificirali bomo genotipe z večjo učinkovitostjo rabe dušika ter genotipe prilagojene na različne abiotske in biotske stresne dejavnike. Pri dolgoročnih ciljih trajnih poskusov so zelo pomembne raziskave interakcij kmetijskih rastlin/kultivarjev, klimatskih in pridelovalnih sistemov na dinamiko vsebnosti in lastnosti tal. Izvajanje raziskav trajnostnega razvoja različnih pridelovalnih sistemov v različnih pedo-klimatskih pogojih je pomembno za ublažitev in prilagajanje na podnebne spremembe. Nenazadnje, v raziskavah se bomo osredoto
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program temelji na ohranitvi, karakterizaciji, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu, kar bo olajšalo ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine. Predstavljena tehnologija molekulskih markerjev bo služila kot podpora že vpeljanih programov žlahtnjenja za razvoj novih sort, ki izvirajo iz želenih genskih virov in so prilagojena lokalnim kmetijsko-podnebnim pogojem. Zaščita ogroženih lokalnih sort rastlin in rastlinskih genskih virov ter zmanjšanje odvisnosti od kemičnih pesticidov je pomemben del programa Evropske unije (EU) na področju kmetijstva. Predlagan program dela je skladen s slovensko kmetijsko politiko (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev), saj neposredno spodbuja kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na ohranjanje naravnih virov, spodbuja nastanek novih 'zelenih delovnih mest', ter uresničuje pomemben cilj večjega prenosa znanja in inovacij od proizvajalcev znanja (inštituti) do končnih uporabnikov (slovenski kmetje, ministrstva). Raziskovalni program bo omogočil izvajanje tehnoloških rešitev, ki obravnavajo praktična vprašanja, kot so karakterizacija genskih virov za genetske in prehranske dejavnike, žlahtnjenje s QTL identifikacijo in selekcijo z markerji. Nove sorte z izboljšano odpornostjo na različne stresne dejavnike bodo prispevale k kakovostni in stabilni pridelavi in k manjšim tveganjem izgube kmetijskih pridelkov. Informacije o lokalnih sortah, ogroženih zaradi genske erozije bodo pridelovalcem in kmetijskim svetovalcem omogočale izbiro sort, načrtovanje pridelave in razvoj sistemov kakovosti produktov. Hkrati bodo informacije o lokalnih sortah na voljo tudi za obveščanje potrošnikov, z namenom, da bi izbrali lokalno pridelano hrano. Z razvojem in uvajanjem metod varstva rastlin z nizkim tveganjem bomo doprinesli k razvoju za družbo in okolje izjemno pomembnih tehnoloških procesov kmetijske proizvodnje, ki bodo zagotavljali dolgoročno, varno in kakovostno pridelavo hrane, izboljšali življenjski standard in vplivali na večjo gospodarsko rast države. Omenjene metode bodo prispevale k zmanjšanju izgub v kmetijstvu zaradi škodljivih organizmov na način, ki predstavlja čim manjše tveganje za zdravje ljudi in živali ter okolje zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev. Večja uporaba metod za zatiranje škodljivcev z nizko stopnjo tveganja bo prispevala k večjem zaupanjem potrošnikov v kakovost in varnost hrane, proizvedene v Sloveniji. Bolj trajnosten način kmetovanja bo skupaj z razmeroma nedotaknjenimi slovenskimi naravnimi pogoji omogočil našim kmetom, da pridobijo relativno prednost pri pridelovanju visoko kakovostne in zdrave hrane, z namenom da bi bilo slovensko kmetijstvo konkurenčno in prepoznavno na trgu EU. Da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati strožjim okoljskim zahtevam, mora kmetijstvo povečati proizvodnje in kakovost hrane, hkrati pa zmanjšati škodljive vplive na okolje, kar predstavlja velik izziv. Poleg tega je razvoj alternativnih strategij za nadzor škodljivcev in bolezni nujno potreben zaradi ukinjanja številnih pesticidov prve generacije. Z raziskovalnim pristopom bomo iskali rešitve za težave, s katerimi se soočamo pri konvencionalnem nadzoru škodljivcev; vključno z odpornostjo na insekticide, nezadostnim nadzorom škodljivcev kot tudi varnostjo za okolje in zdravje ljudi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno