Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Agrobiodiverziteta

Uredi
Obdobja
01. januar 2013 - 31. december 2017
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  50595  dr. Eva Blatnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017  22 
2.  32021  dr. Ajda Bleiweis  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  23 
3.  13379  dr. Peter Dolničar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2013 - 2017  832 
4.  20069  dr. Barbara Gerič Stare  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  279 
5.  32920  dr. Blaž Germšek  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  266 
6.  22823  dr. Petra Kozjak  Naravoslovje  Raziskovalec  2013  42 
7.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017  116 
8.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  173 
9.  23514  dr. Marko Maras  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  118 
10.  15489  dr. Irena Mavrič Pleško  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  381 
11.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2013 - 2017  890 
12.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  229 
13.  29498  dr. Barbara Pipan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  286 
14.  36961  Mojca Polak    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  0 
15.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  456 
16.  28396  dr. Katja Rostohar  Matematika  Mladi raziskovalec  2013  69 
17.  20164  dr. Katarina Rudolf Pilih  Biotehnologija  Raziskovalec  2013 - 2014  96 
18.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  197 
19.  28397  dr. Polona Strajnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  89 
20.  38128  dr. Nik Susič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  75 
21.  22935  dr. Saša Širca  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  343 
22.  08500  dr. Jelka Šuštar Vozlič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  505 
23.  34421  dr. Melita Theuerschuh  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2013 - 2016  94 
24.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  646 
25.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  739 
26.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2017  419 
27.  30827  dr. Tanja Zadražnik  Biotehnika  Raziskovalec  2013 - 2016  42 
28.  35388  dr. Mateja Zupin  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  26 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.221 
Povzetek
Program predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo raziskav, ki so v preteklem obdobju potekale na Kmetijskem inštitutu Slovenije v okviru programa "Agrobiodiverziteta". Namen sodelovanja raziskovalcev dveh oddelkov je poglobitev sodelovanja in kompleksnejši pristop pri raziskavah medsebojnih odnosov med gojenimi rastlinami, škodljivimi organizmi okoljem ter izboljšanju lastnosti sort in tehnoloških pristopov pridelave kmetijskih rastlin. Skupna področja raziskovalnih skupin so predvsem raziskave v okviru dela z genskimi viri, razvoj metod in orodij za žlahtnjenje kmetijskih rastlin, študij genoma in biologije rastlin in patogenov ter fiziološke raziskave. Sama narava raziskovanja na področju agrobiodiverzitete je interdisciplinarna. Raziskave povezujejo temeljna področja genetike, populacijske genetike, biokemije in fiziologije rastlin vključno s proučevanjem škodljivih organizmov in praktičnimi potrebami razvoja tehnologij v kmetijstvu, integriranega varstva rastlin, varovanja okolja in pridelave kakovostne in varne hrane. Preučevali bomo biologijo abiotskega in biotskega stresa, in bionomijo škodljivih organizmov, njihovo obvladovanje, interakcije med organizmi, vplive okolja na razvoj, širjenje in epidemiologijo škodljivih organizmov. Pri izbranih kmetijskih rastlinah bomo z različnimi tehnološko tehničnimi pristopi, žlahtnjenjem in modernimi genetskimi tehnologijami pospešili odkrivanje in vključevanje novih genov in načinov pridelave hrane. Program rešuje kompleksna vprašanja s poudarjenim interdisciplinarnim in celovitim pristopom ter daje temeljno znanje za nadaljnje sodelovanje pri procesu trajnostnega družbeno-ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Raziskave so usmerjene v pripravo osnov, ki lahko slovenskemu pridelovalcu hrane omogočijo živeti in se razvijati v ostri mednarodni konkurenci. Skupina vzdržuje ugodno razmerje med temeljnimi in aplikativnimi razisakavami ter strokovnim delom. Infrastruktura, oprema ter pogoji dela so razmeroma ugodni. Mednarodna prepoznavnost in kontinuiteta v znanstveno-raziskovalnem delu se kaže v uspešnem vključevanju v EU projekte in druge oblike sodelovanja ter s številnimi znanstvenimi objavami v vodilnih revijah. Direktni učinki raziskovalnega dela v praksi se kažejo v sodelovanju s podjetji,družbeno-ekonomska relevanca se potrjuje tudi z vpetostjo raziskovalcev v pedagoško delo na slovenskih univerzah. Znanstvena spoznanja bodo izhodišča za nadaljnje razvojno in strokovno delo ter njihov prenos v prakso, z nadaljevanjem sodelovanja s tujimi partnerji, v sklopu mednarodnih programov in projektov pa pričakujemo poglobitev raziskovalnega dela. Največji pomen za razvoj znanosti v širšem smislu pa je v realizaciji ciljev, ki si jih je programska skupina zadala in jih predstavila v teoretičnih izhodiščih in sicer nadgradnja in širjenje znanja ter vsebinska vpetost v trajnostni razvoj svojega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program raziskav je zasnovan multidisciplinarno. Tak pristop omogoča nadgradnjo in povezovanje različnih vsebin v celovit pristop k razumevanju in reševanju problemov povezanih z agrobiodiverziteto. Z raziskavami genske raznolikosti kmetijskih rastlin ne bomo zagotovili le ohranjanja slovenskih genskih virov, ampak z njimi tudi obogatili svetovno zakladnico. Raziskave rastlinskih školdljivcev in bolezni pomembno prispevajo k poznavanju biodiverzitete v Sloveniji in Evropi. Za rastline je izredno pomemben ustrezen odziv na zunanje dražljaje na celičnem nivoju, zlasti v primeru stresa zaradi neugodnih pogojev okolja. Rastline so zato razvile fiziološke in biokemične mehanizme, ki jim omogočajo preživetje in ki jih, kljub temeljitem proučevanju, še zlepa ne bomo popolnoma razumeli. Celovit pristop proučevanja odziva na abiotski/biotski stres vključuje fiziološki, biokemijski, genomski in proteomski pristop, s tem pa omogoča boljše razumevanje zapletenih procesov. Primerjava vrst in genotipov različnih občutljivosti bo omogočila podrobno razumevanje posameznih celičnih mehanizmov pri izražanju genov za odpornost, poleg tega pa bodo rezultati raziskav prispevali delček h celostnemu poznavanju genoma rastlin in patogenov. Molekulski markerji, povezani z odzivom na stres, so potencialno uporabni v žlahtnjenju novih sort. Vključitev novih molekulskih markerjev in različnih genomskih sekvenc na izdelane karte s pomočjo primerjalne genomike omogoča ciljno žlahtnjenje s pomočjo markerjev in upravljanje z genskimi viri. Bolj nasičena karta pa omogoča identifikacijo novih genov in služi kot osnova za proučevanje sintenije med različnimi rastlinskimi vrstami. S QTL kloniranjem bomo izboljšali znanje in razumevanje naravnega prilagajanja rastlin različnim okoljskim dejavnikom skozi evolucijo. Številni poskusi zatiranja žuželk z entomopatogenimi glivami na polju doslej niso bili uspešni, saj je nujno, da entomopatogena gliva oblikuje stabilne zaščitne biofilme v rizosferi. Poskušali bomo preseči te pomanjkljivosti, saj bomo poleg klasičnega testiranja za entomopatogenost, glivne izolate testirali za rizosferno prilagojenost in s tem pomembno dopolnili znanje na tem področju. Raziskave na področju nematologije pomembno prispevajo k poznavanju biodiverzitete vrst rastlinsko parazitskih ogorčic v Sloveniji, njihovo vzdrževanje pa je osnova za biološke raziskave v prihodnje. Z razvijanjem novih molekulskih metod zmanjšujemo možnost napak pri diagnostiki ogorčic. Raziskave raznolikosti rastlinskih virusov in gliv bodo služile za razlago poti prenosa teh patogenov, njihovega razvoja v izoliranih okoljih in za razlago interakcij med patogeni in njihovimi potencialnimi prenašalci. Največji pomen za razvoj znanosti v širšem smislu pa je v realizaciji ciljev, ki si jih je programska skupina zadala in predstavila v teoretičnih izhodiščih: nadgradnja in širjenje znanja ter vsebinska vpetost v trajnostni razvoj svojega okolja.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave v okviru programa so usmerjene v pripravo osnov, ki bodo slovenskemu pridelovalcu hrane omogočile živeti in se razvijati v mednarodni konkurenci. Program omogoča izkoristiti naše naravne danosti, jih analizirati, ugotoviti njihove primerjalne prednosti in pomanjkljivosti, da bo slovensko kmetijstvo konkurenčno in razpoznavno na evropskem trgu. Raziskave biodiverzitete bodo doprinesle k poznavanju in ohranjanju avtohtonih genskih virov kmetijskih rastlin in ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Identifikacija QTL regij in markerjev omogoča lažje in hitrejše žlahtniteljske procese. Z žlahtnjenjem novih sort z izboljšano odpornostjo na okoljski stres bomo prispevali k manjšemu tveganju izgub in prispevali k večji stabilnosti in kakovosti pridelka. Izolirane DNA sekvence in izražene sekvence (mRNA) bomo vnesli v javne, prosto dostopne podatkovne baze, ki bodo na voljo po vsem svetu za nadaljnje študije raznolikosti. Tehnološki rezultati bodo neposredno uporabni v praksi, saj z njimi pospešujemo pridelavo zdrave hrane in krme s kar najmanjšimi vplivi na okolje in s poudarkom na ohranjanju rodovitnosti tal. Preučevanje škodljivih organizmov, načinov njihovega obvladovanja, vplivov okolja na razvoj, širjenje in epidemiologijo škodljivih organizmov nam bodo omogočili razvoj in optimizacijo strategij za učinkovito in okoljsko čim bolj sprejemljivo zatiranje škodljivih organizmov na območju Slovenije (Integrirano varstvo rastlin). Predlagane raziskave bodo osnova za razvoj različnih novih diagnostičnih metod, ki bodo omogočale hitrejšo in učinkovitejšo detekcijo in kontrolo rastlinskih patogenov. Nove informacije o virusih in glivah bodo omogočile pridelavo kvalitetnejšega sadilnega materiala. Sistematično spremljanje škodljivcev in bolezni ter njihovo natančno določanje je ključnega pomena za razvoj in konkurenčnost slovenskega kmetijstva. V tem smislu bodo potekale raziskave in razvoj novih molekularno bioloških metod identifikacije žuželk, ter raziskave in razvoj biotičnih pripravkov, tudi na bazi entomopatogenih gliv. Tovrstni pripravki bodo predvidoma imeli čedalje večji tržni delež, saj se potrošniki čedalje bolj zavedajo škodljivih vplivov stalne izpostavitve mnogim kemikalijam. Ogorčice so lahko rastlinski paraziti, ki resno ogrožajo kmetijski pridelek in gozdove, zato je njihova pravilna in hitra identifikacija ključnega pomena za ustrezno varstvo rastlin. Po drugi strani pa lahko entomopatogene ogorčice uporabimo za učinkovito biološko varstvo pred škodljivci iz skupine žuželk in ogorčic. Rezultati raziskav s področja zatiranja ogorčic z uporabo različnih biotičnih agensov bodo pomembno vplivali na razvoj novih strategij obvladovanja teh škodljivcev ter pripomogle k pridelavi bolj zdrave hrane v Sloveniji. Rezultate ovrednotenja učinkovitost Mi odpornostnega gena ter vpliv nekaterih kemičnih pripravkov in naravnih izvlečkov iz rastlin bo mogoče neposredno uporabiti v pridelavi zelenjadnic.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno