Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Agrobiodiverziteta

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19182  dr. Manja Tina Bastar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009  22 
2.  33232  dr. Nina Batorek Lukač  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2012  228 
3.  32021  dr. Ajda Bleiweis  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  21 
4.  26491  dr. Maruška Budič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009  24 
5.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  782 
6.  28398  dr. Jana Frank  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  21 
7.  18981  dr. Tatjana Kavar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009  75 
8.  22823  dr. Petra Kozjak  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  42 
9.  24503  dr. Peter Kozmus  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  322 
10.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2012  171 
11.  23514  dr. Marko Maras  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  118 
12.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2009 - 2012  860 
13.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  226 
14.  29498  dr. Barbara Pipan  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  264 
15.  28396  dr. Katja Rostohar  Matematika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  67 
16.  20164  dr. Katarina Rudolf Pilih  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2012  94 
17.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  189 
18.  22935  dr. Saša Širca  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  328 
19.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  349 
20.  08500  dr. Jelka Šuštar Vozlič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  500 
21.  30827  dr. Tanja Zadražnik  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  42 
22.  35388  dr. Mateja Zupin  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2012  26 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.096 
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program raziskav je zasnovan multidisciplinarno in interoddelčno. Tak pristop omogoča nadgradnjo in povezovanje različnih vsebin v celovit pristop k razumevanju in reševanju problemov povezanih z agrobiodiverziteto. Predlagane raziskave so pomembne v širšem smislu zaradi izjemne biodiverzitete slovenskega okolja, specifičnih habitatov in vpetosti v evropski prostor. Z delom v genski banki kmetijskih rastlin ne bomo le zagotovili ohranjanja slovenskih genskih virov, ampak tudi z njimi obogatili svetovno zakladnico. Rezultati genetskih študij bodo podali celovit pregled genske raznolikosti in pestrosti kmetijskih rastlin in njihovih divjih sorodnikov v Sloveniji. Rezultati raziskav s področja pretoka genov med kultiviranimi, podivjanimi in samosevnimi rastlinami in njihovimi divjimi sorodniki zaradi kompleksnosti obravnave (genetski, prostorski, okoljski, ekonomski) predstavljajo novost na tem področju in bodo nadgradili raziskave, ki trenutno potekajo v Evropi in svetu. Sheme za vzorčenje gensko spremenenjenih organizmov na polju, ki smo jih razvili v okviru raziskav soobstoja različnih načinov pridelovanja kmetijskih rastlin, predstavljajo novost v evropskem in svetovnem merilu, saj omogočajo vzorčenje tudi za določanje nižjih vsebnosti GSO, kot je trenutno predpisana meja za hrano in krmo, 0,9%. Nova znanja bodo vključena tudi v izpopolnitev obstoječih modelov za napoved prenosa genov iz transgenih rastlin v druge rastline. Za rastline je izredno pomemben ustrezen odziv na zunanje dražljaje na celičnem nivoju, zlasti v primeru stresa zaradi neugodnih pogojev okolja. Čeprav je osnova predlaganega programa vzgoja linij odpornih na sušo, ki bodo nadalje vključene v proces selekcije, so bazične raziskave na področju biokemije in genetike nujne za razumevanje elementov in mehanizmov odpornosti rastlin. Primerjava vrst in genotipov različnih občutljivosti bo omogočila podrobno razumevanje posameznih celičnih mehanizmov pri izražanju genov za odpornost, poleg tega pa bodo rezultati raziskav prispevali delček h celostnemu poznavanju rastlinskega genoma. Raziskave rastlinskih škodljivcev, bolezni, koristnih organizmov in invazivnih plevelnih vrst pomembno prispevajo k poznavanju biodiverzitete v Sloveniji in Evropi. S pomočjo modernih, molekularnih prijemov razvijamo nova orodja za identifikacijo vrst škodljivih organizmov, s čimer zmanjšamo možnost napak pri diagnostiki škodljivih vrst. Vzdrževanje zbirk škodljivih organizmov, vzorcev, različkov itd., raziskave biološke raznolikosti ter pravilna identifikacija vrst patogenih organizmov so osnovnega pomena za biološke znanosti. Rezultati raziskav biodiverzitete, analize značilnosti filogenetskih skupin ter patogenih faktorjev itd. bodo omogočila razumevanja vplivov klimatskih sprememb, razvoja rastlinskih bolezni in škodljivcev ter pojavov odpornosti. V sklopu živirejskega dela programa se ukvarjamo z raziskavami kakovosti kmetijskih proizvodov kot hrane v odvisnosti od dejavnikov primarne proizvodnje, kamor sodijo tako tako genetski (pasma, hibridi, genetski markerji itd.) kot drugi dejavniki primarne proizvodnje (način reje, stresni dejavniki pred zakolom), ki sami ali v medsebojni interakciji pogojujejo agrobiodiverziteto in posledično kakovost produktov. Težišče raziskav na področju živalske produkcije in predelave je v izboljšanju kakovosti mesa kot hrane za potrošnike ter njegove primernosti za nadaljnje postopke predelave.
Pomen za razvoj Slovenije
Namen predlaganega programa je reševanje kompleksnih vprašanj na področju agrobiodiverzitete s poudarjenim interdisciplinarnim in celovitim pristopom, kar bo dalo temeljno znanje za nadaljnje sodelovanje pri procesu trajnostnega družbeno-ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Raziskave biodiverzitete bodo doprinesle k poznavanju in ohranjanju avtohtonih genskih virov kmetijskih rastlin in ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Poznavanje biodiverzitete avtohtonih sort rastlin in pasem živali ter širitev tega znanja tudi preko nacionalnih mej bo pomembno tudi za utrjevanje nacionalne identitete. Raziskave v okviru programa so usmerjene v pripravo osnov, ki bodo slovenskemu pridelovalcu hrane omogočile živeti in se razvijati v ostri mednarodni konkurenci. Program omogoča izkoristiti naše naravne danosti, jih analizirati, ugotoviti njihove primerjalne prednosti in pomanjkljivosti, da bi slovensko kmetijstvo postalo konkurenčno in razpoznavno na enotnem evropskem trgu. V Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in drugih razvojnih dokumentih je opredeljena usmeritev v stabilno pridelavo kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. Okolju prijazni načini pridelave, ki se odražajo v ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske kmetijske krajine, so opredeljeni v Nacionalnem programu varstva okolja ter v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja podeželja 2007–2013, kjer so predvidene tudi aktivnosti za zmanjševanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Le trajni in dolgoročni žlahtniteljski programi omogočajo vzgojo novih sort kmetijskih rastlin, ki se bodo bolje prilagajale na spremembe v okolju (npr. pogoste suše), bodo odporne na bolezni in škodljivce ter s tem zmanjšale potrebo bo uporabi fitofarmacevtskih pripravkov, in bodo pridelovalcem zagotavljale kakovosten, visok in konkurenčen pridelek. Sorte, požlahtnjene iz slovenskega avtohtonega genetskega materiala, stare sorte, populacije in tradicionalne vrste kmetijskih rastlin bodo prispevale k ohranitvi biotske raznovrstnosti ter s tem tudi k ohranjanju tradicionalne kulturne krajine. Začetek uvajanja gensko spremenjenih organizmov v kmetijsko prakso bo lahko vplival na spremembe v agroekosistemu, njihova prisotnost pa lahko vpliva na sistem pridelave ostalih poljščin. V Evropi slovenski kmetijski prostor predstavlja specifiko, ki zahteva dodatne raziskave tudi na tem področju. Rezultati raziskav s področja soobstoja bodo predstavljali tudi strokovno podlago za izdelavo podzakonskih aktov na področju soobstoja v Sloveniji. Razvoj in uvedba novih metod za zagotavljanje kakovostnega semena kmetijskih rastlin bo prispevala k pospeševanju gospodarne in konkurenčne kmetijske pridelave, ohranjanju okolja in varstvu potrošnika. Rezultati raziskav s področja varstva rastlin so pomembni za prakso, saj bodo pomembno vplivali na razvoj in uporabo primernih tehnologij varstva rastlin ter na razvoj novih strategij obvladovanja rastlinskih bolezni in škodljivcev. Obravnavane vrste ogorčic imajo velik pomen predvsem v vrtnarstvu in poljedelstvu zato bodo rezultati raziskav pripomogli k varnejši, cenejši in bolj zdravi pridelavi vrtnin in drugih poljščin v Sloveniji in Evropi. Rezultate ovrednotenja učinkovitost Mi odpornostnega gena ter vpliv nekaterih kemičnih pripravkov in naravnih izvlečkov iz rastlin je mogoče neposredno uporabiti v proizvodnji zelenjave v primeru prerazmnožitve obravnavanih ogorčic. Znanstveni dosežki na področju kakovosti kmetijskih proizvodov se s pridom uporabljajo pri izvajanju priznanih rejskih programov ter pri pripravi zakonsko predpisanega postopka ocenjevanja mesnatosti (metoda mora zadostiti predpisom EU) ter s tem prispevajo k razvoju domače stroke in kmetijstva kot gospodarske panoge. Uspešnost znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela na tem področju se potrjuje tudi z vključenostjo raziskovalcev in vsebin v pedagoško delo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno