Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Agrobiodiverziteta

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17300  Halil Agović    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  11 
2.  26491  dr. Maruška Budič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  24 
3.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  739 
4.  18981  dr. Tatjana Kavar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  75 
5.  17292  Marjan Kokalj    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
6.  17314  Elizabeta Komatar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  19 
7.  21630  Gregor Kozlevčar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
8.  23514  dr. Marko Maras  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  118 
9.  15489  dr. Irena Mavrič Pleško  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  347 
10.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2004 - 2008  812 
11.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  204 
12.  05670  dr. Janez Poklukar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  235 
13.  17308  Valentina Povše    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  21 
14.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2005 - 2008  176 
15.  15658  dr. Simona Sušnik Bajec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004  190 
16.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  315 
17.  08500  dr. Jelka Šuštar Vozlič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2008  489 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
Pomen za razvoj znanosti
Program raziskav je bil zasnovan multidisciplinarno in interinstitucionalno. Tak pristop omogoča nadgradnjo in povezovanje različnih vsebin v celovit pristop k razumevanju in reševanju problemov povezanih z agrobiodiverziteto. Raziskave so pomembne v širšem smislu zaradi izjemne biodiverzitete slovenskega okolja, specifičnih habitatov in vpetosti v evropski prostor. Z delom v genski banki kmetijskih rastlin nismo le zagotovili ohranjanja slovenskih genskih virov, ampak tudi z njimi obogatili svetovno zakladnico. Rezultati genetskih študij podajajo celovit pregled genske raznolikosti in pestrosti kmetijskih rastlin in njihovih divjih sorodnikov v Sloveniji. Za rastline je izredno pomemben ustrezen odziv na zunanje dražljaje na celičnem nivoju, zlasti v primeru stresa zaradi neugodnih pogojev okolja. Rastline so zato razvile fiziološke in biokemične mehanizme, ki jim omogočajo preživetje in ki jih, kljub temeljitem proučevanju, še zlepa ne bomo popolnoma razumeli. Bazične raziskave na področju biokemije in genetike nujne so nujne za razumevanje elementov in mehanizmov odpornosti rastlin. Primerjava vrst in genotipov različnih občutljivosti bo omogočila podrobno razumevanje posameznih celičnih mehanizmov pri izražanju genov za odpornost, poleg tega pa so rezultati raziskav že prispevali delček h celostnemu poznavanju rastlinskega genoma. Raziskave rastlinskih školdljivcev, bolezni, koristnih organizmov in invazivnih plevelnih vrst pomembno prispevajo k poznavanju biodiverzitete v Sloveniji in Evropi. S pomočjo modernih, molekularnih prijemov smo razvili nova orodja za identifikacijo vrst škodljivih organizmov, s čimer zmanjšamo možnost napak pri diagnostiki škodljivih vrst. Vzdrževanje zbirk škodljivih organizmov, vzorcev, različkov itd., raziskave biološke raznolikosti ter pravilna identifikacija vrst patogenih organizmov so osnovnega pomena za biološke znanosti. Poleg tega so rezultati raziskav biodiverzitete, analize značilnosti filogenetskih skupin ter patogenih faktorjev omogočila razumevanja vplivov klimatskih sprememb, razvoja rastlinskih bolezni in škodljivcev ter pojavov odpornosti. Rezultati imajo dolgoročen vpliv na razvoj znanosti in bodo pomembno vplivali na področjih varne hrane, zdravja, ohranjanja narave in razvoja trajnostne pridelave hrane. Rezultati so pomembni za razvoj našega raziskovalnega področja in novih znanstvenih dognanj. Nove pristope smo vpeljali v preučevanje genetskih vplivov na kakovost mesa, in vpeljali proteomske raziskave. Interdisciplinarnost raziskav se kaže na metodološkem področju, preverjanju uporabnosti sodobnih, nedestruktivnih metod ter novih kemometričnih pristopov za ocenjevanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Največji pomen za razvoj znanosti v širšem smislu pa je v realizaciji ciljev, ki si jih je programska skupina zadala in jih predstavila v teoretičnih izhodiščih in sicer nadgradnja in širjenje znanja ter vsebinska vpetost v trajnostni razvoj svojega okolja.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilji in namen programa je bilo reševanje kompleksnih vprašanj na področju agrobiodiverzitete s poudarjenim interdisciplinarnim in celovitim pristopom, kar je dalo temeljno znanje za nadaljnje sodelovanje pri procesu trajnostnega družbeno-ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Raziskave biodiverzitete so doprinesle k poznavanju in ohranjanju avtohtonih genskih virov kmetijskih rastlin in ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Poznavanje biodiverzitete avtohtonih sort rastlin in pasem živali ter širitev tega znanja tudi preko nacionalnih mej je pomembno tudi za utrjevanje nacionalne identitete. Raziskave v okviru programa so usmerjene v pripravo osnov, ki bodo slovenskemu pridelovalcu hrane omogočile živeti in se razvijati v ostri mednarodni konkurenci. Program omogoča izkoristiti naše naravne danosti, jih analizirati, ugotoviti njihove primerjalne prednosti in pomanjkljivosti, da bi slovensko kmetijstvo postalo konkurenčno in razpoznavno na enotnem evropskem trgu. V Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in drugih razvojnih dokumentih je opredeljena usmeritev v stabilno pridelavo kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. Okolju prijazni načini pridelave, ki se odražajo v ohranjanju rodovitnosti tal, varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske kmetijske krajine, so opredeljeni v Nacionalnem programu varstva okolja ter v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja podeželja 2007–2013, kjer so predvidene tudi aktivnosti za zmanjševanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Le trajni in dolgoročni žlahtniteljski programi omogočajo vzgojo novih sort kmetijskih rastlin, ki se bodo bolje prilagajale na spremembe v okolju (npr. pogoste suše), bodo odporne na bolezni in škodljivce ter s tem zmanjšale potrebo bo uporabi fitofarmacevtskih pripravkov, in bodo pridelovalcem zagotavljale kakovosten, visok in konkurenčen pridelek. Sorte, požlahtnjene iz slovenskega avtohtonega genetskega materiala, stare sorte, populacije in tradicionalne vrste kmetijskih rastlin bodo prispevale k ohranitvi biotske raznovrstnosti ter s tem tudi k ohranjanju tradicionalne kulturne krajine. Raziskovalci so v tem obdobju, kot praktični rezultat raziskovalnega dela, vpisali v evropsko in nacionalno sortno listo 4 nove sorte krompirja in eno sorto hmelja. Rezultati raziskav s področja varstva rastlin so pomembni za prakso, saj pomembno vplivajo na razvoj in uporabo primernih tehnologij varstva rastlin ter na razvoj boljših (trajnostnih) strategij obvladovanja rastlinskih bolezni in škodljivcev. Rezultati imajo posreden vpliv na nacionalne organe odločanja pri pripravi primernih ukrepov za preprečevanje širjenja in obvladovanja škodljivih organizmov. Rezultati so ovrednotili tveganja za naselitev tujerodnih škodljivih organizmov v luči klimatskih sprememb, ki predstavljajo velik izziv za gospodarstvo in družbo v prihodnje. Znanstveni dosežki na področju kakovosti kmetijskih proizvodov se s pridom uporabljajo pri izvajanju priznanih rejskih programov ter pri pripravi zakonsko predpisanega postopka ocenjevanja mesnatosti (metoda mora zadostiti predpisom EU) ter s tem prispevajo k razvoju domače stroke in kmetijstva kot gospodarske panoge. Uspešnost znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela na tem področju se potrjuje tudi z vključenostjo raziskovalcev in vsebin v pedagoško delo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno