Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Prostorsko načrtovanje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
proces prostorskega načrtovanja, kakovost bivanja, ekosistemski pristop, na naravi temelječe rešitve, zelena infrastruktura, nizkoogljična družba, urbana mobilnost, celostna prometna strategija, prostorska demografija, socialne inovacije, starajoča družba, stanovanjska kakovost, metodologija&orodja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21873  dr. Igor Bizjak  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  186 
2.  19273  Boštjan Cotič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  167 
3.  06255  mag. Barbara Černič Mali  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  318 
4.  54737  Manca Dremel  Urbanizem  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  21 
5.  24037  dr. Damjana Gantar  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  124 
6.  20692  dr. Barbara Goličnik Marušić  Urbanizem  Vodja  2018 - 2023  240 
7.  09803  mag. Andrej Gulič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  491 
8.  23488  dr. Boštjan Kerbler  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  375 
9.  29242  dr. Luka Mladenovič  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  152 
10.  29241  Barbara Mušič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  117 
11.  22631  dr. Matej Nikšič  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  292 
12.  15509  dr. Aljaž Plevnik  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  200 
13.  11296  Sergeja Praper Gulič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  221 
14.  10488  dr. Richard Sendi  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  348 
15.  57635  Ajda Šeme  Urbanizem  Mladi raziskovalec  2023  28 
16.  10532  mag. Ina Šuklje Erjavec  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2018 - 2023  245 
17.  20404  dr. Vlasta Vodeb  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  110 
18.  51689  dr. Vita Žlender  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2023  49 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.756 
Povzetek
Raziskovalni program Prostorsko načrtovanje je interdisciplinarni program, v katerem so zastopane različne discipline, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko, od krajinske arhitekture, arhitekture in urbanizma, do sociologije, geografije, ekonomije in matematike. Izvaja temeljne in aplikativne raziskave na različnih ravneh prostorskega razvoja in načrtovanja od strateškega prostorskega načrtovanja, regionalnega prostorskega razvoja in načrtovanja, urbanističnega in krajinskega načrtovanja ter oblikovanja. Precejšen poudarek je na izboljšavi in razvoju metodologij relevantnih za interdisciplinarne pristope in pristope od spodaj-navzgor, saj so le-ti ključni za uspešno implementacijo raziskovalnih znanstvenih dognanj v prostorsko prakso tako pri načrtovanju novega kot pri prenovah naselij in ohranjanju drugih vrednih sestavin prostora. Stremi k razvoju orodij za skladen in celovit razvoj prostora z upoštevanjem strukturnih, morfoloških, ekoloških, kulturnih, psiholoških in družbeno-ekonomskih značilnosti. Usmeritve programa so v skladu z mednarodnimi usmeritvami in cilji na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja in v skladu s cilji in prioritetami Slovenije. Nadgrajevali bomo že uveljavljene pristope in modele trajnostnega razvoja prostora, metode za vrednotenje prostora, upravljanje s prostorom in za vrednotenje okolja in vplivov podnebnih sprememb na razvoj prostora, s poudarkom na interpretaciji in vključevanju sodobnih paradigem kot so ekosistemski pristop in na naravi temelječe rešitve. Prav tako bomo nadaljevali z razvojem in promocijo mobilnostnih sistemov, koncepti nizko ogljične družbe, raziskovanjem kakovosti bivanja in vloge zelenih površin pri načrtovanju mest in krajine, s poudarkom na implementaciji koncepta zelene infrastrukture, ter razvoju politik in prostorskih praks za zagotavljanje vključujočih prostorov, s poudarkom na upoštevanju potreb starajoče se družbe. Razvoj bo še posebej usmerjen v uporabo sodobnih IT v načrtovanju in v nadaljnji razvoj e-GIS orodij in podpornih metod za ugotavljanje in vrednotenje družbene sprejemljivosti posegov v prostor ter na preveritev potencialov metod scenarijev in simulacij za spremljanje in vrednotenje neposrednih in posrednih sprememb v prostoru, predvsem kot posledic podnebnih sprememb in spreminjanja ali opuščanja rab. Rezultati bodo uporabni za snovanje, utemeljevanje in vrednotenje različnih prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih in družbeno-ekonomskih politik, za razvojno-strateško načrtovanje prostora, mest, zelenih sistemov ter sistemov mobilnosti ter za praktične usmeritve urejanja za vse-vključujočega prostora.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati s področja delovanja raziskovalnega programa so neposredno uporabni v praksi, saj je naše delo usmerjeno k podpori načrtovalske prakse in drugih praks urejanja prostora. Rezultati temeljnih in aplikativnih projektov so pogosto predlogi ciljev, usmeritev, ukrepov in/ali načrtov. V okviru raziskovalnega programa pa z raziskovalnim delom vplivamo na razvoj metodologij prostorskega načrtovanja, urbanističnega ter krajinskega načrtovanja in oblikovanja in tako odločilno prispevamo k razvoju nove generacije načrtovalskih procesov in pristopov, tako v Sloveniji kot tudi v širšem evropskem prostoru. Pomemben prispevek je tudi uvajanje računalniško podprtih metod za urejanje in načrtovanje prostora, tako da je prenos v prakso mogoč tudi na področju e-vsebin. Največji pomen za razvoj znanosti s področja prostorskih strok ima uveljavljanje in razvijanje znanstvenih metod in orodij. Pomemben doprinos raziskovalnega programa je v interdisciplinarnem pristopu in povezovanju znanstvenih ved in njihovih metod v inovativne pristope, ki so uporabni v praksah kot so načrtovanje, urejanje in upravljanje prostora. Pri tem se še posebej s pristopi od spodaj-navzgor povečuje uporabna vrednost temeljnih znanstvenih disciplin in s tem se oplemenitijo tudi temeljna znanstvena področja kot so psihologija (uporaba vedenjskih in zaznavnih zemljevidov), sociologija in ekonomija ter nenazadnje fizika in kemija (področje varstva okolja in podnebnih sprememb). Vsebinski poudarki predlaganega raziskovalnega programa so razplasteni na več ravni: od doprinosa k najnovejšim teoretičnim postavkam ter njihovo interpretacijo ter implementacijo v metodološke pristope uporabne za načrtovalske procese in prakso, do strateških usmeritev in dejanskih smernic predvsem na področju doseganja kakovosti bivanja z vidika nizkoogljične družbe na področjih razvoja poselitve, mobilnosti in stanovanjskega standarda ter oskrbe za vse. - Člani programske skupine sodelujejo s tujimi raziskovalnimi institucijami in univerzami na projektih v programih EU in drugih projektih mednarodnega sodelovanja. V teh programih in v novih programih, ki jih za naslednje obdobje načrtuje EU bodo raziskovalci programske skupine kot nosilci ali kot partnerji enakopravno sodelovali pri oblikovanju novih teorij in politik prostorskega razvoja in načrtovanja ter pomagali razvijati nove znanstvene metode. Rezultati mednarodnega raziskovanja prispevajo k boljšemu razumevanju procesov urbanizacije in prostorskega razvoja v Evropi in so izhodišče za uveljavljanje in oblikovanje sodobnih politik prostorskega razvoja, varovanja, urejanja in upravljanja s prostorom na različnih ravneh, od mednarodne do lokalne. Izvirnost rezultatov bo dosežena z razvojem novih znanj, konceptov in metod, ki bodo utemeljevala multi(trans)disciplinarni in holistični pristop pri povezovanju najnovejših znanj na področju ohranjanja okolja, varstva narave in prostorskega razvoja. Takšen pristop bo povezal znanstvenike, razvojnike in strokovnjake iz različnih disciplin kot tudi predstavnike pomembnih deležnikov in splošne javnosti. Izvirnost rezultatov se bo kazala tudi v operativnih orodjih, ki bodo v procesih urejanja prostora usklajevala javni in zasebni interes z namenom dviga kakovosti bivanjskega okolja in prostorske kulture nasploh. Dosežena bo z uporabo sodobne IT: z GIS-i podprta pogajalska orodja predstavljajo učinkovito sporočilno sredstvo s širokim spektrom potrebnih ali želenih informacij (npr. ekonomska upravičenost posega, družbeno-ekonomski kvantitativni in kvalitativni vhodni podatki, hkraten izris in simulacija sprememb na dani lokaciji ali v območju). To bo vodilo do boljšega razumevanja in komuniciranja med deležniki v prostoru in s tem do boljšega urejanja, gospodarjenja in upravljanja s prostorom. V praksi to pomeni zmanjševanje špekulativnega urbanizma, ki se kaže z neprimernim umeščanjem in so-bivanjem dejavnosti na lokacijah in z zmanjševanjem ambientalnih, uporabniških in simbolnih kakovosti pr
Pomen za razvoj Slovenije
Prostorsko načrtovanje je v svojem bistvu aplikativno. Zato znanstveno raziskovanje na tem področju rezultirata na aplikativni ravni in zato je delo programske skupine usmerjeno predvsem k usmeritvam in podpori za dejansko načrtovanje in upravljanje s prostorom. Pogosto so rezultati temeljih in aplikativnih projektov smernice ali (akcijski) načrti. Navadno je delo vezano na IT okolje, tako da je prenos v prakso mogoč tudi na področju e-vsebin. Kljub temu, da je za trenutno načrtovalsko prakso v Sloveniji zaradi finančne situacije manj možnosti in s tem za znanstveno podporo tej praksi manj priložnosti, programska skupina predvsem skozi mednarodne projekte ohranja stik s prenosom rezultatov raziskav v prakso. Rezultati raziskovanja so pomembni za: • trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Doprinos se kaže z razvojem lastnih metod in prenosom tujega znanja v domačo teorijo in prakso, s pripravo metodologij prostorskega načrtovanja na vseh ravneh od lokalne do nacionalne, s pripravo strateških dokumentov prostorskega razvoja, pri uveljavljanju prostorske zakonodaje, pripravi vzorčnih primerov prostorskih dokumentov, razvoju e-GIS orodij za pregled in analizo stanja prostora za izbrane uporabniške skupine, od gospodarskih subjektov do ranljivih ali drugih ciljnih uporabniških skupin.  • racionalen in učinkovit prostorski razvoj Doprinos je predvsem zaradi neprekinjenega sistematičnega spremljanja razvoja in sprememb v prostoru, razvijanja metod prostorskega načrtovanja v spremenjenih klimatskih in demografskih pogojih, vključevanja IT v procese in postopke načrtovanja ter razvoja simulacijskih modelov razvoja prostora na različnih ravneh in z vidika različnih uporabnikov, spremljanja izvajanja zakonodaje, vrednotenja zakonodaje in priprave javnih predavanj in priročnikov za ozaveščanje strokovne in laične javnosti in za dvig znanja in prostorske kulture različnih deležnikov na področju urejanja prostora. Pomembno področje delovanja je tudi razvijanje strokovne in znanstvene terminologije. • tehnološki razvoj Doprinos je predvsem zaradi razvoja e-GIS podpornih sistemov za potrebe načrtovanja, urejanja in upravljanja prostora ter razvoja modeliranja in simulacij scenarijev razvoja prostora.  • utrjevanje nacionalne identitete, kulturne raznovrstnosti in prostorske prepoznavnosti Prostorsko načrtovanje se neposredno navezuje na področja prostorske identitete, varstva krajine, kulturne in naravne dediščine, ki so pomembna za razvoj domače znanosti zaradi novih celostnih pristopov k ohranjanju prostorskih, naravnih in kulturnih kakovosti Slovenije. Nova znanja in razširjanje raziskovalnih rezultatov med prispevajo k popularizaciji znanosti, k razpoznavnosti Slovenije v evropskem kulturnem prostoru in utrjevanju slovenske kulturne in nacionalne identitete. Skupni potencialni vplivi na razvoj družbe in gospodarstva so: • Uporaba sinergij, povečanje pomembnosti Poznavanje konceptov EsA, NBS in GI ter njihova interpretacija ter implementacija v procese prostorskega načrtovanja vodijo k razumevanju razlogov za nastanek in zmanjševanje razkoraka med področji ohranjanja okolja, varstva narave, prilagajanja podnebnim spremembam in prostorskega razvoja. V procesih prostorskega načrtovanja, vključno s celovitimi prenovami in koncepti udejanjanja trajnostne mobilnosti se s takimi pristopi ustvari okolje, v katerem načrtovalci sodelujejo med seboj na različnih področjih in med sektorji, vključujoč različne javnosti. Kultura načrtovanja s sodelovanjem omogoča iskanje rešitev, ki odražajo povezovalno vlogo stroke. • Boljša kakovost bivanja Z upoštevanjem značilnosti prostorske demografije, mikro lokacij ter na uporabnika usmerjenih raziskav (npr. na področju stanovanj: preprečevanje prenaseljenosti stanovanj, odpravi občutne stanovanjske prikrajšanosti, prilagodljivosti stanovanjskega prstora tudi z vidika prilagajanja starajoči se družbi) bomo pridobili raznovrstno empirično znanje na podlagi katerega bomo ob udejanjanju konceptov EsA,
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno