Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostna konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in globalnem okviru

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
Trajnostna konkurenčnost, uspešnost poslovanja podjetij, inovacije, plačna neenakost, makroekonomska neenakost, trajnostna poraba in management resursov, turistična destinacija, kakovost življenja, energetska učinkovitost, stroškovna učinkovitost, zdravstveni izdatki, finančne in nefinančne spodbude
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.663,24
A''
2.461,88
A'
3.835,18
A1/2
4.168,14
CI10
9.491
CImax
1.092
h10
46
A1
27,39
A3
1,6
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  227  7.347  7.132  31,42 
Scopus  255  10.844  10.599  41,56 
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14119  dr. Boštjan Antončič  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  547 
2.  37436  mag. Miha Bratec  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2018 - 2019  73 
3.  11975  dr. Tanja Dmitrović  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  361 
4.  39178  dr. Janez Dolšak  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  45 
5.  23012  dr. Petra Došenović Bonča  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  484 
6.  18306  dr. Mateja Drnovšek  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  431 
7.  37928  Erna Emrić    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
8.  08652  dr. Nevenka Hrovatin  Ekonomija  Vodja  2018 - 2024  734 
9.  10414  dr. Marko Jaklič  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  773 
10.  51893  dr. Ivana Jovović  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2018 - 2023  12 
11.  25241  dr. Branko Korže  Pravo  Raziskovalec  2018 - 2023  227 
12.  19080  dr. Patricia Kotnik  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  167 
13.  30080  dr. Kir Kuščer  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  145 
14.  06912  dr. Tanja Mihalič  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  910 
15.  37927  Martina Petan    Tehnični sodelavec  2019 - 2020  14 
16.  23027  dr. Nina Ponikvar  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  273 
17.  55734  Jakob Stemberger  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
18.  21243  dr. Matej Švigelj  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  177 
19.  09678  dr. Maks Tajnikar  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2022  1.072 
20.  55136  Tomaž Ulčakar    Tehnični sodelavec  2021 - 2023  43 
21.  38583  Maja Urh    Tehnični sodelavec  2018 
22.  22247  dr. Jaka Vadnjal  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2020  718 
23.  19766  dr. Katja Zajc Kejžar  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  341 
24.  23026  dr. Jelena Zorić  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2024  233 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  42.855 
Povzetek
Raziskovalni program se osredotoča na vprašanje doseganja trajnostne konkurenčnosti, ki presega zgolj ekonomske vidike, saj vključuje tudi druge elemente, ki spodbujajo kakovostno in vključujočo rast in s tem soustvarjajo trajno blaginjo družbe. Osrednjo vlogo namenjamo gospodarskemu razvoju Slovenije, s čimer nadaljujemo dolgoletno raziskovalno tradicijo programske skupine, ki je v preteklosti z interdisciplinarnim pristopom k proučevanju nacionalnih pojavov na različnih ravneh analize obogatila zakladnico svetovnega znanja.   Proučevali bomo tri stebre trajnostne (vzdržne) konkurenčnosti in vključujoče (inkluzivne) rasti skladno z najnovejšim pristopom Svetovnega gospodarskega foruma (WEF, 2016) k strukturnim dejavnikom konkurenčnosti: 1) konkurenčnost in uspešnost poslovanja na ravni podjetij; 2) enakost; in 3) tajnostno uporabo in management resursov. Vsak steber bomo obravnavali z več vidikov in na več ravneh analize – na makro ravni, na ravni podjetja in na ravni posameznika - pri čemer bomo gradili na interdisciplinarnem pristopu skupine.   V okviru prvega stebra raziskujemo več področij. Na prvem področju uporabimo podatke na ravni podjetij za proučevanje vpliva delovne sile, internacionalizacije, inovacij in podjetniškega financiranja na uspešnost podjetij. Drugo področje raziskovanja se nanaša na inovacijsko sposobnost malih in srednjih podjetij. Tretje področje razširi analizo trajnostne konkurenčnosti na ravni podjetij na raven panoge. Različne vidike trajnosti obravnavamo v treh panogah, in sicer v turizmu, energetiki in elektronskih komunikacijah.   V drugem stebru se posvečamo vprašanju (ne)enakosti, in sicer 1) raziskujemo vpliv internacionalizacije podjetij in inovacijske aktivnosti na povečevanje neenakosti v plačah znotraj podjetij in med podjetji; 2) analiziramo posledice neenake pogajalske moči, kot posledice velikosti podjetij na njihovo konkurenčnost, poslovno uspešnost in preživetje; 3) razvijemo in empirično preverimo nov model makroekonomske neenakosti med državami v Evroobmočju, ki temelji na konceptu ekonomske eksploatacije, s katerim poskušamo pojasniti vpliv ekonomske politike na spremembe v sektorski strukturi.   V tretjem stebru poskušamo določiti spodbujevalne dejavnike in ovire pri doseganju energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev in podjetij. Cilj raziskav na področju turizma je razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja turistične destinacije in kakovosti življenja ter proučitev povezav med podporo lokalnega prebivalstva turizmu in kakovostjo življenja. Na področju zdravstva analiziramo: 1) dinamiko posameznih kategorij zdravstvenih izdatkov, ki jih razgradimo na elemente; 2) posredne ekonomske stroške kroničnih obolenj zaradi ekonomske neaktivnosti, odsotnosti od dela in prisotnosti v času bolezni; in 3) odzive deležnikov na finančne in nefinančne spodbude.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program se osredotoča na vprašanje doseganja trajnostne konkurenčnosti, ki presega zgolj ekonomske vidike, saj vključuje tudi druge elemente, ki spodbujajo kakovostno in vključujočo rast in s tem soustvarjajo trajno blaginjo družbe. Osrednjo vlogo namenjamo gospodarskemu razvoju Slovenije, s čimer nadaljujemo dolgoletno raziskovalno tradicijo programske skupine, ki je v preteklosti z interdisciplinarnim pristopom k proučevanju nacionalnih pojavov na različnih ravneh analize obogatila zakladnico svetovnega znanja. Proučevali bomo tri stebre trajnostne (vzdržne) konkurenčnosti in vključujoče (inkluzivne) rasti skladno z najnovejšim pristopom Svetovnega gospodarskega foruma (WEF, 2016) k strukturnim dejavnikom konkurenčnosti: 1) konkurenčnost in uspešnost poslovanja na ravni podjetij; 2) enakost; in 3) tajnostno uporabo in management resursov. Vsak steber bomo obravnavali z več vidikov in na več ravneh analize – na makro ravni, na ravni podjetja in na ravni posameznika - pri čemer bomo gradili na interdisciplinarnem pristopu skupine.   V okviru prvega stebra raziskujemo več področij. Na prvem področju uporabimo podatke na ravni podjetij za proučevanje vpliva delovne sile, internacionalizacije, inovacij in podjetniškega financiranja na uspešnost podjetij. Drugo področje raziskovanja se nanaša na inovacijsko sposobnost malih in srednjih podjetij. Tretje področje razširi analizo trajnostne konkurenčnosti na ravni podjetij na raven panoge. Različne vidike trajnosti obravnavamo v treh panogah, in sicer v turizmu, energetiki in elektronskih komunikacijah. V drugem stebru se posvečamo vprašanju (ne)enakosti, in sicer 1) raziskujemo vpliv internacionalizacije podjetij in inovacijske aktivnosti na povečevanje neenakosti v plačah znotraj podjetij in med podjetji; 2) analiziramo posledice neenake pogajalske moči, kot posledice velikosti podjetij na njihovo konkurenčnost, poslovno uspešnost in preživetje; 3) razvijemo in empirično preverimo nov model makroekonomske neenakosti med državami v Evroobmočju, ki temelji na konceptu ekonomske eksploatacije, s katerim poskušamo pojasniti vpliv ekonomske politike na spremembe v sektorski strukturi. V tretjem stebru poskušamo določiti spodbujevalne dejavnike in ovire pri doseganju energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev in podjetij. Cilj raziskav na področju turizma je razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja turistične destinacije in kakovosti življenja ter proučitev povezav med podporo lokalnega prebivalstva turizmu in kakovostjo življenja. Na področju zdravstva analiziramo: 1) dinamiko posameznih kategorij zdravstvenih izdatkov, ki jih razgradimo na elemente; 2) posredne ekonomske stroške kroničnih obolenj zaradi ekonomske neaktivnosti, odsotnosti od dela in prisotnosti v času bolezni; in 3) odzive deležnikov na finančne in nefinančne spodbude. Predlagani raziskovalni program povezuje gospodarska in poslovna vprašanja s pravnimi, ekološkimi in sociološkimi temami. Pričakujemo, da bomo zapolnili raziskovalne vrzeli in s tem prispevali k razvoju teorije na vseh proučevanih področjih:   v ekonomiji: s povezovanjem vprašanj trga dela z uspešnostjo podjetij preko obravnave socioloških vprašanj neenakosti in raznolikosti z ekonomskega vidika; v podjetništvu: prispevali bomo k boljšemu razumevanju doslej nepojasnjenih: 1) razmerij med značilnostmi podjetnika, kot so ustvarjalnost, tržna usmerjenost, družbene mreže, različne vrste znanja, improvizacije ipd in rezultati podjetij; 2) prepletanja različnih virov financiranja (predvsem prevzemov) pri pospeševanju rasti in inovativnosti v mladih podjetjih; v turizmu: pričakujemo, da bodo ugotovitve sprožile spodbudile novo raziskovalno agendo na področju vzdržne konkurenčnosti destinacij, tudi s tem, da bomo povezali produktivnost, konkurenčnost destinacije in kakovost življenja; na področju energetske učinkovitosti: razpoznali bomo in empirično preverili ovire in dejavnike energetsko učinkovitih naložb v podjetj
Pomen za razvoj Slovenije
Doseganje ciljev raziskave na vseh predlaganih raziskovalnih področjih bo prispevalo k doseganju in ohranjanju trajnostne konkurenčnosti na ravni posameznikov (podjetnikov) in podjetij, kot tudi na ravni države. Rezultate lahko podjetja uporabijo pri oblikovanju svojih strateških odzivov na čedalje večje tržne pritiske z razvijanjem sposobnosti predvidevanja tržnih sprememb, pridobivanjem alternativnih finančnih virov in izkoriščanjem priložnosti, ki izhajajo iz napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in novih virov inoviranja. Izsledki bodo ponudili smernice za državo in regulatorje pri vzpostavljanju učinkovitega sistema institucionalnega odločanja in razvoja agende za trajnostni razvoj in vključujočo rast z: oblikovanjem optimalnega razmerja politik s področij zaposlovanja, gospodarstva, raziskovanja in razvoja ter spodbujanja konkurenčnosti, ki bo izhajalo iz analize povezav med dinamiko delovne sile, tehnološkega napredka in uspešnostjo podjetij, in ki bo upoštevalo heterogenost podjetij in delovne sile; oblikovanjem politike za promoviranje internacionalizacije vključujoč regulacijo dotoka kvalificiranih migrantov; razvojem ukrepov ekonomske politike za zagotavljanje pravične razporeditve koristi, ki izvirajo iz tehnološkega in trgovinskega napredka; razvojem ukrepov ekonomske politike, ki promovira energetsko učinkovito vedenje ter energetske investicije na nivoju gospodinjstev in podjetij; vključevanjem ukrepov za spodbujanje in poglabljanje spektra virov financiranja za mlada in inovativna podjetja; regulacijo cenovne politike na področju oskrbe z elektriko in plinom, ki spodbujajo učinkovito porabo virov; pospeševanjem razvoja omrežja mobilne širokopasovne povezave, v skladi s cilji EU Digitalne Agende na področju strategije povezovanja za razvoj evropske Gigabitne družbe; odgovori na izzive vrednotenja zdravstvenih programov in politik z ekonomske perspektive in s tem reševanja problema čedalje večje neodzivnosti zdravstvenega sistema na nove potrebe pacientov na eni, in na priložnosti, ki jih prinaša tehnološki napredek in s tem povezane ambicije ponudnikov zdravstvenih storitev na drugi strani.   Pri iskanju primerne kombinacije politik, ki naslavljajo raziskovalna področja, se bomo oprli tudi na pretekle izkušnje. Prav analiza vplivov preteklih politik z vidika ekonomske aktivnosti, zaposlovanja, dobičkonosnosti, regulative, zdravstvenih izdatkov, ipd. nam namreč pomaga presojati njihovo primernost in učinkovitost ter nam hkrati omogoča vpogled v prihodnost. Analizira vzvodov rasti in primernih indikatorjev za doseganje finančne, družbene in okoljske trajnosti na makro, sektorski in individualni ravni postaja vse pomembnejše tudi zavoljo hitrih demografskih in tehnoloških sprememb. Raziskovalni program bo vključeval perspektive različnih deležnikov in bo ponudil zaokrožen in celovit pogled, ki presega zgolj ekonomske rezultate temveč zagotavlja družbi trajnostno prosperiteto. Izpostavili bomo tudi pravičen dostop do infrastrukture (pri oskrbi z energijo, dostopu do mobilnih in fiksnih širokopasovnih omrežij, in do sistema javnega zdravstva, mreže start-up podpornikov, ipd.) in do personaliziranih in pametnih rešitev, ki dvigujejo raven kakovosti življenja posameznika. Rezultate raziskovalnega programa bomo razširjali med številne deležnike: Raziskovalno sfero in akademsko javnost: aktivna udeležba raziskovalcev na mednarodnih znanstvenih konferencah; organizacija mednarodnih znanstvenih konferenc (Evropska konferenca IAEE 2019, letna konferenca EBR); na domačih znanstvenih konferencah, katerih namen je diseminirati raziskovalne rezultate med udeležence iz prakse (gospodarstva) in med drugo zainteresirano javnost (bienalna domača znanstvena konferenca iz energetske ekonomike združenja SAEE), redne tedenske predstavitve raziskovalnih rezultatov na raziskovalnih delavnicah EF, organiziranih s pomočjo široke mreže partnerskih institucij ter predstavitve preko medijskih kanalov (pro
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno