Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost in trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva v procesih razvoja EU

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11975  dr. Tanja Dmitrović  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  362 
2.  18306  dr. Mateja Drnovšek  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  433 
3.  32852  Jaka Hajnšek    Tehnični sodelavec  2010 - 2013 
4.  08652  dr. Nevenka Hrovatin  Ekonomija  Vodja  2009 - 2013  739 
5.  19080  dr. Patricia Kotnik  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  168 
6.  04087  dr. Andrej Kumar  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2012  401 
7.  09680  dr. Janez Malačič  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  923 
8.  06912  dr. Tanja Mihalič  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  910 
9.  23027  dr. Nina Ponikvar  Ekonomija  Raziskovalec  2013  273 
10.  24463  dr. Igor Prodan  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2012  185 
11.  01602  dr. Marjan Senjur  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  322 
12.  03881  dr. Pavle Sicherl  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  279 
13.  32066  dr. Alenka Slavec Gomezel  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  202 
14.  36388  dr. Tina Šegota  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2013  85 
15.  21243  dr. Matej Švigelj  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  179 
16.  09678  dr. Maks Tajnikar  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  1.073 
17.  22247  dr. Jaka Vadnjal  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  720 
18.  19766  dr. Katja Zajc Kejžar  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  341 
19.  23026  dr. Jelena Zorić  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2013  234 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  43.115 
2.  1516  SICENTER Center za socialne indikatorje  Ljubljana  5769175000 
3.  1612  GEA College - Fakulteta za podjetništvo  Ljubljana  5939739  1.757 
Pomen za razvoj znanosti
1. V nekaterih sklopih raziskave je šlo za teme, kjer je bilo šele potrebno izoblikovati teoretične podlage (model podjetniškega uspeha, razvoj in trajnostni obstoj družinskih podjetij), na novo povezati različne discipline pri raziskovanju pojavov (na primer podjetniško raziskovanje v povezavi s transformacijo znanja in ekonomsko analizo učinkovitosti in uspešnosti) oziroma so empirični dokazi dokaj šibki (vpliv inovativnosti in uporabe IKT na dinamično konkurenčnost, učinkovitost in rast malih in srednje velikih slovenskih podjetij) in so bile zato potrebne dodatne analize, da bi prišli do bolj oprijemljivih spoznanj. Naši raziskavi tako pomembno prispevata k empirični oceni razmerja med uporabo IKT in izvozno aktivnostjo podjetij, saj za razliko od ostalih študij uporabljata primerljive statistične podatke, zajemata večje število držav in uporabljata empirični model, ki kontrolira tudi za ostale determinante izvoza. Po drugi strani so teorije in konstrukti za razumevanje vidikov podjetniškega procesa povzeti predvsem iz drugih znanosti na področju managementa, zato je pomembno razvijanje osnovnih idej in konceptov, ki so področno specifični. Na področju razumevanja dejavnikov podjetniškega uspeha / neuspeha namreč še ni bilo izdelanih teorij. Raziskovalni dosežki so tako prispevali k napredku znanosti na področju podjetništva predvsem v tistem delu, ki se ukvarja z razumevanjem vpliva podjetnikovih osebnostnih in psiholoških lastnosti na rezultate podjetja. Tudi na področju družinskih podjetij je šlo za enega prvih poskusov ugotavljanja posebne dinamike odnosov in interakcij, ki so zanje značilna. Zato so ti sklopi projekta prispevali k oblikovanju novih spoznanj na področju ekonomskih in poslovnih ved. 2. Drugi deli raziskave se naslanjajo na uveljavljeno raziskovanje v svetu, bodisi teoretsko kot tudi empirično (dejavniki učinkovitosti, uspešnosti z vidika rasti, vstopa in preživetja, konkurenčnosti, inovativnosti in trajnostnega razvoja na ravni posameznih panog in gospodarstva kot celote). V nekaterih primerih smo testirali tudi več teoretičnih izhodišč, ki še niso bila empirično testirana, kar daje raziskovalnemu delu v okviru programa širši in splošni pomen za razvoj znanosti. Raziskave so tako proučevale značilnosti povezave med rastjo zaposlenosti in produktivnosti na podjetniških podatkih, kar predstavlja novost med empiričnimi študijami, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Na področju trga elektronskih komunikacij so analize prispevale k razumevanju mrežnih učinkov ter dejavnikov, ki vplivajo na investicije v omrežja naslednje generacije. V reguliranih omrežnih dejavnostih s področja distribucije elektrike, plina in pitne vode je bila na podlagi oblikovanih ekonometričnih modelov in ob upoštevanju heterogenosti v okoljskih vplivih ocenjena stroškovna učinkovitost podjetij. V okviru proučevanja trajnostnega razvoja v energetiki so bili identificirani dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost gospodinjstev za plačilo za zeleno energijo, ter ovire in spodbude za energetsko učinkovite renovacije gospodinjstev. Z vidika razumevanja trajnostnega razvoja so bile podrobneje analizirane tudi posledice negativnih demografskih trendov. Tako so spoznanja iz analize slovenskega gospodarstva prispevala k svetovni zakladnici znanja na omenjenih področjih. Omeniti tudi velja, da smo na nekaterih od omenjenih področij slovenski raziskovalci pionirji tovrstnih raziskav ne samo v Sloveniji temveč tudi med državami Centralno-Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, zato so spoznanja še posebej uporabna za te države. 3. Nova metoda primerjalnega merjenja razvitosti s časovno distanco predstavlja nov koncept v znanosti in se kot alternativni pristop postavlja ob bok poznanim meram (kot so statične razlike v določenem trenutku ali obdobju in stopnje rasti) na različnih področjih. Kot vse generične ideje ima tudi koncept tako opredeljene časovne distance široko področje potencialnih aplikacij na makro in mikro ravni pri številnih pojavih.
Pomen za razvoj Slovenije
Ocenjujemo, da je raziskovalni projekt izjemnega pomena za razvoj Slovenije, saj je vključeval vsebino treh od petih razvojnih prioritet Slovenije iz Strategije razvoja Slovenije (UMAR, 2005) (1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast, 2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta in 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja). Zaradi zaostajanja Slovenije na področjih našega proučevanja smo na podlagi izkušenj iz različnih držav poskušali poiskati vzorec za ustrezno ravnanje z ustreznimi predlogi za ekonomsko, demografsko, socialno in okoljevarstveno politiko, s katero bi lahko dosegli preboj Slovenije iz skupine, za katero je značilen razvojni zaostanek, v skupino razvitih gospodarstev. Rezultati projekta so konkretno uporabni za: 1. postavitev multidisciplinarnega znanja pri proučevanju omenjenih vsebin, 2. postavitev svetovanja za družinska podjetja, 3. oblikovanje izhodišč za vodenje ekonomske politike ter sprejemanje ukrepov za mikro in makro raven slovenskega gospodarstva : • opazovanje makroekonomskih razmer pred, med in v obdobju izhoda iz gospodarske krize omogoča analizo notranjih vzrokov gospodarske krize in oblikovanje predloga gospodarske politike za izhod iz gospodarske krize, ki temelji na politikah cen in dohodkov, • analiza dejavnikov finančnih omejitev podjetij poudarja pomen ustreznega finančnega okolja podjetniškega sektorja, • analiza dejavnikov rasti zaposlenosti, produktivnosti ter preživetja omogoča oblikovanje sklepov glede pomena politike spodbujanja zaposlovanja, tehnološke oziroma industrijske politike, politike konkurence ter odnosa države do tujih neposrednih investicij, • podobno analiza panožnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja slovenskih podjetij, predstavlja empirično osnovo za vodenje ustrezne politike konkurence, • rezultate raziskovalnega programa je mogoče uporabiti tudi na mikro ravni, torej s strani podjetij pri oblikovanju ustreznih strateških odzivov na konkurenčne pritiske v panogi. 4. sprejemanje odločitev različnih slovenskih inštitucij (regulatorjev, ministrstev in vlade, centrov za pospeševanje podjetništva, Slovenske turistične organizacije, 5. pomoč državnim organom (indikator turističnega zaupanja, vodenje industrijske, konkurenčne in razvojne politike ter politike do tujih investicij), 6. prenos znanja med akademsko sfero in državo, 7. oblikovanje podlag za odločanje slovenskih menedžerjev pri sprejemanju odločitev (investicije v IKT, spodbujanje inovativnosti, prenos znanja in njegova učinkovita uporaba), 8. vodenje sektorskih politik (elektronske komunikacije, obnovljivi viri energije z vplivanjem na stran povpraševanja ter oblikovanje ekonomskega instrumentarija za spodbujanje naložb v zeleno energijo), 9. spreminjanje potrošniških vzorcev obnašanja, 10. politiko regulacije omrežnih dejavnosti in določanja cen ob upoštevanju okoljevarstvene komponente, 11. zmanjševanje zaostanka za EU na podlagi alternativnih kazalnikov zaostanka (metoda časovnih distanc), 12. prenos slovenskih izkušenj na širitev EU na Balkanu ter vpliv širitve na slovenske zunanjetrgovinske tokove in njeno konkurenčnost 13. prenos v učne vsebine programov prve in druge stopnje na EFUL in partnerskih institucijah ter v skupne programe (npr. JMPSE) 14. promocijo slovenskih raziskovalcev in slovenske znanosti z objavo raziskovalnih dosežkov v tujem znanstvenem tisku, 15. diseminacijo spoznanj v javnost s predstavitvijo rezultatov v medijih (konference in posveti, intervjuji, strokovni članki v časopisih).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno