Projekti / Programi
Industrijska politika, konkurenčnost in podjetništvo v luči razširjene Evrope
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
industrijska politika, podjetništvo, konkurenčnost
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Slovenija je dosegla 72% BDP na prebivalca po standardu kupne moči. Pričakovanje Slovenije kot tudi tranzicijskih država je, da bo vstop v EU pospešil gospodarsko rast, kar bo omogočalo približevanje razvojnemu povprečju evropskih držav. Slovenija pričakuje, da bo dosegala višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Do sedaj je Slovenija uspevala dosegati višjo stopnjo rasti, vprašanje pa je, ali lahko to razliko še poveča ali pa se bo stopnja rasti upočasnila. V skladu z Lizbonsko deklaracijo, ki napoveduje, da bo Evropa do 2010 postala najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti z več in z boljšimi delovni mesti ter večjo socialno kohezivnostjo, so ti cilji obenem tudi cilji vseh posameznih sedanjih in prihodnjih članic EU.
Cilje Lizbonske deklaracije bo mogoče doseči s povečano stopnjo gospodarske rasti, kar pomeni hitrejše povečevanje zaposlenosti in produktivnosti. Moderna teorija rasti za razvitejše države poudarja pomen znanja, inovativnosti in podjetništva za hitrejšo rast, zato tudi nova industrijska politika Evropske unije poudarja pospeševanje razvoja teh dejavnikov kot ključne za doseganje hitrejše rasti. Države, ki se želijo hitreje razvijati si morajo prizadevati za razvoj vodilnega znanja (cutting edge), ki mora biti na voljo gospodarstvu. To pomeni povečan napor za izboljšanje izobraževanja in raziskovanja. Industrija mora postati tudi bolj inovativna in vsaka dejavnost mora nenehno uvajati izboljšave proizvodov, storitev in procesov. Države morajo vzpostavljati pogoje za tak razvoj. Nadalje morajo razvijati podjetniško sposobnost, razvijati podjetniško pripravljenost za tveganje in ambicijo ustanavljati nova podjetja in usmerjati podjetja v rast. To pomeni, da je treba razvijati pozitiven odnos do podjetništva in do poslovnega sveta na splošno.
Nova industrijska politika na podlagi novejših teoretskih ugotovitev zagovarja horizontalni pristop k ustvarjanju pogojev za rast. To pomeni, da ne favorizira posebej posameznih sektorjev ali podjetij, temveč ustvarja enoten okvir, kjer lahko podjetja in podjetniki uresničujejo poslovne iniciative in realizirajo poslovne priložnosti. To zahteva izpolnitev pogoja, da so znanje, tehnologija in finance dejansko dostopni vsem podjetjem.
Industrijska politika mora tudi zagotoviti, da druge politike prispevajo k industrijski konkurenčnosti. Konkurenčnost je odvisna od vseh politik, ki s svojimi ukrepi vplivajo na konkurenčnost, še posebej od politik konkurence, raziskav in razvoja, izobraževanja, fiskalne politike, politike trga dela in okoljske politike.
Za uresničevanje ciljev Lizbonske deklaracije je treba raziskati, katera kombinacija prej naštetih politik in kateri konkretni inštrumenti in ukrepi teh politik bodo peljali do tega cilja. V razvojni literaturi se je uveljavilo prepričanje, da lahko v okviru istega družbeno-ekonomskega sistema države dosegajo zelo različno stopnjo konkurenčnosti in različne stopnje rasti prav v odvisnosti od konkretne kombinacije politik in ukrepov (Stiglitz, 1994). Zato je treba preučiti dosedanje učinke kombinacij ekonomske politike na konkurenčnost in rast, jih primerjati s politikami primerljivih uspešnih držav in predlagati ustrezne instrumente in ukrepe.
Člani raziskovalne skupine imajo dolgoletne izkušnje z analizo industrijske politike, politike konkurenčnosti in podjetništva v Sloveniji. Proučujejo vpliv industrijske strukture na konkurenčnost gospodarstva, nato vpliv stopnje razvoja podjetništva na ustanavljanje in rast novih podjetij in na vpliv med podjetniškega povezovanja na rast produktivnosti podjetij, vpliv politike razvoja in raziskav na rast podjetij in s tem na uspešnost podjetij, vpliv podporne infrastrukture za podjetništvo na razvoj podjetniške kulture, vpliv regulative na konkurenčnost in podjetništvo in povezavo med stopnjo podjetništva in gospodarskim razvojem.
Pomen za razvoj znanosti
Da je raziskovalna skupina prispevala spoznanja v svetovno zakladnico znanja, je razvidno iz njenih dosežkov na področju znanstvenih objav in udeležbe na konferencah. Člani programske skupine so skupaj objavili 44 znanstvenih člankov, od tega 12 indeksiranih v SSCI, 62 strokovnih člankov, 33 znanstvenih monografij in delov znanstvenih monografij ter 15 strokovnih monografij. Aktivno s prispevki so sodelovali na 28 znanstvenih konferencah z recenzijo in s 58 prispevki na znanstvenih konferencah brez recenzije. Sodelovali so tudi na osmih strokovnih konferencah. Skupaj so tako objavili 216 znanstvenih del in 85 strokovnih del. Navedeni podatki o objavah pričajo, da je raziskovalna skupina dosegla cilje, povezane s prispevkom k znanosti, skladno z izdelanim raziskovalnim načrtom. Na metodološkem področju je programska skupina (Sicherl) razvila novo originalno statistično metod merjenja razvitosti (S-časovne-distance). Ta metoda predstavlja nov koncept v znanosti in se kot alternativni pristop postavlja ob bok poznanim meram (kot so statične razlike v določenem trenutku ali obdobju in stopnje rasti) na različnih področjih. Kot vse generične ideje ima tudi koncept tako opredeljene časovne distance široko področje potencialnih aplikacij na makro in mikro ravni pri številnih pojavih. Na področju raziskovanja podjetniške dinamike so se raziskovalci osredotočili na dejavnike uspeha in neuspeha podjetniško naravnanih organizacij. Predvsem slednje je v zadnjem času eno izmed osrednjih raziskovalnih vprašanj v podjetništvu. Pri proučevanju prehoda družinskih podjetij (Glas) v novo generacijo je bilo ugotovljeno, da lahko pride do propada številnih takšnih podjetij, če prenos iz ustanoviteljske generacije na nasledniške generacije ni ustrezno pripravljen. Nova spoznanja v zakladnico znanja s področja podjetništva je prispevala Drnovškova. Ko je proučevala dejavnike, ki vplivajo na izstop podjetja in vztrajanje podjetnika kljub neuspehom na ravni posameznika, je ugotovila, da je med ključnimi dejavniki, povezanimi s posameznikovimi kognitivnimi procesi, zaznana samoučinkovitost, med dejavniki, povezanimi s čustvenimi procesi pa strast, ki jo podjetnik občuti v povezavi s podjemom. Ker koncept podjetniške strasti teoretično pred tem ni bil opredeljen, je v soavtorstvu s tujimi kolegi, ki delujejo na področju podjetništva, teoretično utemeljila koncept in razvila kavzalni model podjetniške strasti in učinkovitosti v podjetništvu. Na podlagi proučevanja inovacijske in raziskovalne dejavnosti slovenskih podjetij s pomočjo empirične ocene produkcijske funkcije je Kotnikova podvomila v učinkovitost uporabe vlaganj v inovacijski proces za večanje ustvarjene dodane vrednosti v teh podjetjih. Rezultati nakazujejo, da slovenska podjetja pri tem zaostajajo za podjetji razvitejših držav. Na področju sektorskih analiz (zdravstvo, energetika, telekomunikacije), so se člani programske skupine (Hrovatin, Zorić, Tajnikar, Mihalič) naslonili na uveljavljena metodološka orodja v svetu ter na razvite teoretske koncepte. Poudariti velja, da je raziskovalna skupina edina, ki proučuje slovensko gospodarstvo na teh izhodiščih, zato so rezultati teh analiz prispevali k svetovni zakladnici znanja na omenjenih področjih. Raziskovalna skupina je pri sektorskih analizah tudi med pionirji v centralno-vzhodnoevropskih in jugovzhodno-evropskih državah. Z nekaterimi primerjalnimi analizami (distribucija elektrike, plina in pitne vode) pa je obnašanje in rezultate slovenskih podjetij umestila v primerjalni mednarodni okvir. Da teoretičnih in empiričnih znanj o tem delu sveta primanjkuje dokazuje tudi dejstvo, da so bili posamezni člani raziskovalne skupine povabljeni tudi k pripravi posebnih tematskih izdaj uglednih revij na tematiko centralno-vzhodno in južnoevropske regije ter k sodelovanju v mednarodnih raziskovalnih projektih.
Pomen za razvoj Slovenije
Iz Poročila o realizaciji raziskovalnega programa izhaja, da so delo članov programske skupine in njihovi rezultati imeli pomemben vpliv na razvoj Slovenije. Glavni cilj raziskovalnega programa je namreč bil najti odgovore na vprašanja, na kakšen način lahko Slovenija dosega gospodarsko rast, ki bo bistveno višja od evropskega povprečja, kar implicira ambicijo po dohitevanju najbolj razvitih držav članic EU. V tem okviru se je skupina raziskovalno usmerila na: (i) proučevanje slovenskih razvojnih zaostankov, (ii) analizo posameznih dejavnikov konkurenčnosti s poudarkom na inovativnosti in učinkovitosti podjetij, panog in gospodarstva, (iii) preučevanje podjetništva in dejavnikov podjetniškega procesa, ter (iv) preučevanje posameznih sektorjev, ki so pomembni za gospodarski napredek Slovenije. Z znantvenimi spoznanji o obnašanju posameznih subjetov in panog slovenskega gospodarstva je skupina dala podlage za sprejemanje odločitev v podjetjih in za oblikovanje ukrepov ekonomske politike, za oblikovanje zakonodaje in podpornih inštitucij in za oblikovanje stimulativnega podjetniškega okolja. Pri tem velja izpostaviti zlasti naslednje dosežke skupine: 1. Člani raziskovalne skupine so na povabilo sodelovali pri konkretnih projektih in bili vključeni v razprave o ekonomskem razvoju Slovenije na področjih proučevanja skupine. Vahčič je kot član vladnega projekta strukturnih reform v letih 2005 in 2006 vodil skupino za konkurenčnost in inovativnost, ki je prispevala približno petino vseh predlogov ukrepov gospodarsko-socialnih reform, sprejetih s strani vlade. Trije člani skupine so sodelovali na Pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike. Glavna teza raziskovalne skupine, da je razvoj konkurenčnega okolja in podjetništvu naklonjene klime glavni pogoj za doseganje visoke rasti, je postala stalni temelj ekonomske politike Slovenije. 2. Delo članov raziskovalne skupine je bilo ključno za pripravo predloga Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP) za Ministrstvo za gospodarstvo. Člani raziskovalne skupine tudi vsako leto sodelujejo pri izboru najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji (izbor Slovenska gazela). S povabilom k sodelovanju jim je izkazano priznanje za dosežke na znanstvenem področju v okviru proučevanja podjetništva in konkurenčnosti. 3. Člani raziskovalne skupine svoje raziskovalne dosežke prenašajo v programe izobraževanja na vseh treh ravneh (dodiplomski, podiplomski in doktorski študij) ter v konkretne predmete. Člani so bili tudi pobudniki priprave in uvedbe novih programov izobraževanja (podjetništvo, zdravstvo, javni sektor), ki služijo za prenos znanja v prakso. Uvedli so tudi popolnoma nove pristope k izobraževanju (dizajnerski način v okviru »d-school« projekta). 4. Člani raziskovalne skupine kontinuirano letno izvajajo dve svetovno najbolj znani mednarodni primerjavi konkurenčnosti za Slovenijo: The World Competitiveness Yearbook (IMD) in Global Competitiveness Report (WEF). Član skupine Sicherl pa je z novo znanstveno metodo časovnih distanc analiziral položaj Slovenije v primerjavi s povprečjem EU15, s čimer je osvetlil zaostajanje Slovenije iz novega zornega kota in dal podlage za pripravo ukrepov, ki bi zaostajanje odpravili. 5. Člani skupine so prispevali tudi pomembna spoznanja o obnašanju določenih podjetij in sektorjev slovenskega gospodarstva, in sicer na naslednjih področjih: zdravstvo, energetika, vodno gospodarstvo, telekomunikacije in turizem. Na podlagi ugotovitev so podali priporočila za vodenje ekonomske politike oziroma za sprejetje ukrepov, ki bi izboljšalo delovanje podjetij in panog. Analize in dileme javnega sektorja raziskovalna skupina (Hrovatin, Tajnikar) vsako leto predstavlja na poslovni konferenci javnega sektorja, ki se je redno udeležujejo predstavniki slovenskih ministrstev, javnih podjetij in zainteresirane javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
