Projekti / Programi
Bio-psiho-socialni konteksti kineziologije
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.00 |
Družboslovje |
Šport |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S273 |
Družboslovje |
Telesna kultura, motorično učenje, šport |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Gibalna vadba, otroci, zdravje, gibalni razvoj, kronične bolezni, poškodbe, starejše osebe, vadba za moč, hipoksija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
476 |
12.398 |
11.699 |
24,58 |
| Scopus |
477 |
13.779 |
13.059 |
27,38 |
Raziskovalci (28)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program se ukvarja z dvema ciljnima skupinama (otroci in mladina ter odrasli in starostniki), s sinergijo raziskovanja na obeh področjih pa skuša maksimizirati interpretativne učinke in praktično uporabnost izsledkov. Na področju otrok in mladine proučujemo razvojne trende in okoljske vplive na telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine, v času svojega obstoja pa je raziskovalni program razvil izjemno raziskovalno infrastrukturo, ki temelji na nacionalni podatkovni zbirki SLOfit in omogoča spremljavo telesnega in gibalnega razvoja celotne populacije šolajočih otrok in mladine na ravni posameznika. Zaradi dolgoletne tradicije podatkovne zbirke SLOfit začenjamo tudi s proučevanjem telesnega in gibalnega razvoja otrok v primerjavi z njihovimi starši v obdobju otroštva in s tem odpiramo povsem novo polje proučevanja razvojnih zakonitosti otrok, povezanih z družinskimi življenjskimi vzorci in dednostjo.
V svojem delu se raziskovalni program skuša kar najbolj približati najsodobnejšim epistemološkim tokovom v razvoju antropološke kineziologije in k celostni obravnavi raziskovalnih problemov. Usmerja predvsem na povezovanje učinkov človeškega gibanja z družboslovnimi znanostmi pedagogike, sociologije, psihologije, ekonomije, gerontologije, pa tudi s področjem medicine, v okviru teh pa so zasnovani podprojekti, s sinergijo katerih želimo narediti korak naprej tako v razumevanju dejavnikov, ki opredeljujejo človekovo gibanje in kakovost življenja kot tudi v povezovanju različnih znanstvenih disciplin.
V vsebinskem delu Športna vadba za zdravje, kvaliteto življenja in učinkovitost bodo glavni poudarki na razvijanju učinkovitih metod športne/gibalne vadbe (1) pri osebah s kroničnimi boleznimi in poškodbami gibalnega aparata, (2) pri starejših osebah in (3) pri športnikih. Pri osebah z 1 in 2 je namen omogočiti tem osebam večjo kvaliteto življenja predvsem na račun izboljšanih funkcionalnih zmožnosti in boljšega zdravja. Zdravstveni del bo izveden v sodelovanju z različnimi zdravstvenimi inštitucijami (v 2016 bomo začeli s sodelovanje z bolnicama Novo Mesto in Nova Gorica v povezavi z gibalno vadbo po zamenjavi kolka; z bolnico Sežana pripravljamo projekt o vključitvi gibalne vadbe kot modela obravnave bolnikov po različnih operacijah gibalnega aparata; sodelujemo v SRIPu Zdravljanje raka, kjer je nosilec Onkološki inštitut). Sodelovanje načrtujemo še z drugimi zdravstvenimi inštitucijami (srčni bolniki, demenca in ostalo). Pri starejših osebah bo glavna usmeritev v analizo obstoječih in razvoj bolj učinkovitih zunanjih in notranjih vadbenih postaj (primernih za domove starejših oseb) in programov za starejše osebe, ki bodo dajale možnost za dejansko učinkovito vadbo za potrebe te populacije. Pridobljeno znanje bo služilo za razvoj IKT podprtih programov vadbe. Pri vadbi v športu bo glavna usmeritev v proučevanje vadbe za moč v hipoksičnih pogojih, ki smo jo začeli v prejšnjem obdobju v sodelovanju z Univerzo v Granadi iz Španije.
Pomen za razvoj znanosti
1. Raziskovalni program je s pomočjo sistema SLOfit edini nacionalni vir vsakoletno objektivno izmerjenih podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, ki jih vsakih deset let dopolnimo še z dodatnimi podatki raziskave ARTOS.
2. Zaradi vsakoletne objektivne spremljave prehranskega statusa populacije otrok v Sloveniji so izsledki našega raziskovalnega programa osnovni vir ugotavljanja trendov prehranjevalnih navad in prehranjenosti v sedanji populaciji otrok in mladine v Sloveniji, hkrati pa kažejo tudi na pomanjkljivosti mednarodnih klasifikacij prehranjenosti otrok in mladine
3. Longitudinalna spremljava celotne populacije otrok in mladine v sistemu SLOfit v povezovanju z raziskavami s področja medicine in javnega zdravja omogoča nova odkritja na področju povezanosti telesnega fitnesa z zdravstvenim statusom, zdravstvenimi tveganji in obolevnostjo.
4. Izjemen nabor podatkov o telesnih razsežnostih in gibalnih sposobnostih, zbranih v raziskavi ARTOS omogoča izdelavo in izboljševanje nacionalnih standardov telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, ki jih je mogoče normativno uporabljati v raziskavah na področju kineziologije in drugih znanstvenih področjih.
5. Spremljava longitudinalnega razvoja posameznega otroka z sistemu SLOfit omogoča izdelavo pojasnjevalnih in napovedovalnih modelov telesnega in gibalnega razvoja.
6. Povezovanje podatkov SLOfit s podatki raziskave ARTOS omogoča izdelavo kriterijev vpliva biološkega razvoja na gibalno učinkovitost otrok in mladine, povezava z zbirkami neonatalnih podatkov pa spremljavo razvojnih možnosti otrok z raznovrstnimi porodnimi zapleti ali prirojenimi manjki.
7. Longitudinalna spremljava celotne populacije otrok in mladostnikov v Sloveniji prek sistema SLOfit omogoča nenehno spremljanje vpliva sprememb življenjskih slogov na telesno dejavnost otrok in mladostnikov, ki se odraža v spremembah njihovega gibalnega statusa in telesnega razvoja.
8. Izjemno bogastvo podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine omogoča raziskovalnemu programu vključevanje v izjemne mednarodne raziskovalne projekte, analize in objave v najuglednejših znanstvenih revijah z največjo odmevnostjo.
9. Z dodajanjem gibalne vadbe k obstoječi rehabilitaciji je mogoče pospešiti procese funkcionalne obnove in doseči dolgotrajnejše pozitivne učinke rehabilitacije. S proučevanjem učinkovitosti vadb pri osebah s posebnimi potrebami bomo prispevali k potrditvi teorije o učinkovitosti in specifičnosti tovrstne vadbe in pokazali na njeno vrednost kot sekundarne preventive pri poškodbah gibalnega aparata in nenalezljivih kroničnih boleznih.
10. Nov model zunanjega vadbenega parka za starejše osebe, razvit v okviru programske skupine, bo bolj učinkovit za razvoj gibalnih sposobnosti starejših oseb kot obstoječi vadbeni parki.
11. Ugotavljanje odziva živčno-mišičnega sistema na akutno hipoksijo v pogojih maksimalnega mišičnega naprezanja oziroma v pogojih značilnih za vadbo za moč, ki bo prispevalo k večji preglednosti odzivov glede na tip obremenitve. Dosedanje raziskave praviloma vključujejo analizo le ene ali dveh obremenitev, ne pa celotnega obsega obremenitev pri vadbi za moč.
Pomen za razvoj Slovenije
1. S pomočjo sistema SLOfit in raziskave ARTOS smo dosegli izjemno mednarodno prepoznavnost saj so naši podatki vključeni v najpomembnejše globalne analize na področju javnega zdravja, npr. Svetovne zdravstvene organizacije, NCD Risc Group in Active Healthy Kids Global Alliance.
2. Sporočilni sistem SLOfit učitelj ima izjemen nacionalni in lokalni pomen za kakovostno delo učiteljev, saj z omogočanjem centralne obdelave podatkov o telesnem in gibalnem razvoju slovenskih otrok in mladine omogočamo bolj kakovostno načrtovanja pouka športne vzgoje in upoštevanje individualnih posebnosti otrok.
3. Podatki sistema SLOfit in raziskave ARTOS so neposredno uporabljani za oblikovanje ustreznih politik in intervencij na področju javnega zdravja in izobraževanja s ciljem zmanjševanja telesne nedejavnosti na nacionalni in lokalnih ravneh.
4. S sodelovanjem v ekspertnih skupinah Svetovne zdravstvene organizacije imajo člani raziskovalnega programa neposreden dostop do odločevalcev in lahko tudi vplivajo na oblikovanje globalnih politik na področju javnega zdravja, hkrati pa tudi dostop do najboljših primerov dobrih praks iz tujine, ki jih je mogoče prenašati na slovensko področje.
5. Z vpeljavo spletnega portala Moj SLOfit smo bistveno izboljšali pretok informacij o telesnem in gibalnem razvoju in zdravstvenih tveganjih do končnih uporabnikov, z zelo pogostim pojavljanjem v medijih pa člani raziskovalnega programa veliko prispevajo k ozaveščanju širše javnosti o nevarnostih telesne nedejavnosti za telesni, gibalni in intelektualni razvoj otrok in mladine.
6. Z neposrednim prenosom najnovejših raziskovalnih izsledkov v pedagoški proces izobraževanja bodočih učiteljev športne vzgoje, kineziologov in trenerjev ima raziskovalni program izjemen pomen za vzgojo kadrov na nacionalni ravni.
7. Zaradi raziskovalnega povezovanja z drugimi znanstvenimi vedami, drugimi raziskovalnimi programi, s posameznimi raziskovalci z drugih področij in zaradi multidisciplinarne sestave same skupine je naš raziskovalni program postal pomembna točka, prek katere zaradi komplementarnosti in sinergije prihaja do izjemnega napredka tako kineziološke kot tudi drugih znanstvenih disciplin.
8. V okviru programske skupine želimo razviti model obravnave pacientov, ki bo ohranil visoke vadbene standarde, hkrati pa razbremenil strokovnjake in pocenil obravnavo pacientov. Model je v skladu z globalno zdravstveno iniciativo »Vadba je medicina« (exercise is medicine) ameriškega kolidža za športno medicino (http://www.exerciseismedicine.org/support_page.php/physical-activity-in-healthcare/), ki predstavlja eno od najpomembnejših rešitev za probleme javnega zdravja. V skladu s tem bomo razvijali nove vadbene pristope v smislu inovativnih vadbenih programov za zdravje pri različnih skupinah oseb (nenalezljive kronične bolezni, poškodbe gibalnega aparata, krhke starejše osebe) in njihove organizacije, ki bo v znatni meri zasnovana na uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem bomo uporabili platformo 24alife (www.24alife.com), ki omogoča celovito podporo vadbi (diagnostika, načrtovanje, vodenje, spremljanje, hranjenje podatkov, izdelava poročil, motiviranje). Model organizacije pri osebah, ki bodo izvajale vadbo kot del njihovega zdravljenja pod nadzorom zdravnika (primer negovalne bolnice), predvideva sodelovanje strokovnega tima (zdravnik, kineziolog, fizioterapevt,…), ki na osnovi informacij o vadečem v času bivanja v bolnici pripravi vadbeni program specifičen za pacienta. Sledi usposobitev vadečega in njihovih skrbnikov (sorodniki, prijatelji, prostovoljci,…), ki bodo lahko pomagali vadečemu pri nadaljevanju njegove vadbe na domu. Po določenem obdobju (okvirno 1-2 meseca), bo vadeči opravil kontrolo pod nadzorom strokovnjakov, ki bodo po potrebi pripravili nadaljevanje programa in izvedli usposabljanje za nadaljevanje samostojne vadbe doma. Vključeno bo tudi spremljanje vadečega s pomočjo telemedicine (v okviru projekta ga bo predvidoma zagotavljala negovalna b
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
