Projekti / Programi
Biopsihosocialni temelji kineziologije
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.00 |
Družboslovje |
Šport |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| S273 |
Družboslovje |
Telesna kultura, motorično učenje, šport |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S264 |
Družboslovje |
Uporabna in eksperimentalna psihologija |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
| S216 |
Družboslovje |
Skrbstvo in pomoč prizadetim |
transformacijski proces, motorične sposobnosti, kognitivne sposobnosti, konativne lastnosti, socialni status, zdravstveni status, morfologija, vzgojno izobraževalni programi, sistem vrednot, organiziranost športa, marketing, finance, upravljanje.
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Športna dejavnost kot družben pojav je praviloma smiselna samo tedaj, če lahko njene procese nadzorujemo in rezultate objektivno ocenimo. Tu vstopa v prostor prakse kineziologija kot njena znanstvena podstat. Transformacijski proces (športna vadba), ki je središnjica vsake športne dejavnosti ter temelj kineziologije, ponazarja shema: R= I T F; kjer je: I= inicialno stanje (začetno, startno stanje udeleženca v procesu vadbe, treninga), F= finalno stanje (končno in pričakovano, lahko pa včasih tudi nepričakovano stanje, ki ga ugotavljamo z razlikami v meritvah med I in F), T= tranzitivni operatorji (različna sredstva in metode učenja in treninga). Ta na videz enostavna predstavitev procesa dela (treninga) v različnih športih predstavlja izjemno odgovornost za učitelje in trenerje. V tem procesu gre za zavestno spreminjanje vrste značilnosti, sposobnosti in lastnosti, s tem pa tudi osebnosti udeležencev v športu. S sredstvi treninga v mnogočem spreminjamo posameznika, njegov psihosomatični status. Vsak rezultat (R) je posledica določenih sprememb sposobnosti, lastnosti in značilnosti posameznika. Zato je psihosomatični status definiran kot multidimenzionalen in po svojih efektih suprasumativen (kar pomeni, da sprememba v eni dimenziji osebnosti vpliva na spremembo vseh drugih dimenzij). Sistem dimenzij (npr. antropometrične, funkcionalne, motorične informacije, dimenzije specialne motorike, kognitivne, konativne, vrednostne, mikrosocialne, stratifikacijske, motivacijske ter zdravstvene) opredeljujejo psihosomatični status, v končnici pa vedno znova saturirajo celostno podobo kineziologije. Sprememba psihosomatičnega statusa, pa naj se kaže v takšnem ali drugačnem rezultatu (R), je torej odvisna od poznavanja in obvladovanja čimvečih dejavnikov. Vseh seveda ne poznamo, zato tudi rezultat posameznega udeleženca v procesu ni vedno tak, kakršnega bi dobili, če bi upoštevali vse znane in še neznane dejavnike. Ne smemo namreč pozabiti na vpliv neznanih dejavnikov. Bistvo znanosti je prav v tem, da nas vodi od znanega k spoznavanju neznanega. Če skušamo transformacije v psihosomatičnem statusu, opredeliti v obliki stohastične povezave različnih dimenzij, sposobnosti in lastnosti skozi videnje nekega hipotetičnega rezultata (R), bi dobili: R= a1 ANT + a2 F +a3 M + a4 SM + a5 MI + a6 G + a7 K + a8 MSS + a9 SV + a10 MO + a11 SO + a12 ZS + a13 T + a14 O +.. an E. Takšen model je zasnovan na ideji, na kaj delujemo pri človeku, kaj reagira na učinke transformacije, hkrati pa vsebuje tudi informacijo o tem, kaj je pri človeku pomembno za njegovo večjo ali manjšo uspešnost v raznih motoričnih dejavnostih, ki tvorijo vsebino športa. Ker je šport v bistvu konvencionalna dejavnost, ki poteka po določenih in poznanih pravilih in vedenjskih normah, deluje pozitivno na uravnoteženje osebnosti in spodbuja pripravljenost za sprejemanje vedenjskih norm in športne etike. Tu pa ima odločilno vlogo športni pedagog, ki usmerja športnike, zato je zanj nujno, da pozna čimveč dejavnikov, ki opredeljujejo psihosomatično strukturo posameznika. Slednje je možno doseči le s sodelovanjem strokovnjakov iz področij različnih znanosti in strok. Pri tem pa ne gre prezreti tudi nujnosti preučevanja medijskega vrednotenja športa, ker so elementi državnega in drugih oblik financiranja često prežeti z odmevnostjo športnih rezultatov v določenem času in prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Vsak človek se spreminja v času in prostoru; in kakor je bilo ugotovljeno v raziskavah drugod po svetu, se dobljene vrednosti in karakteristike v različnih socialnih okoljih ne morejo meriti z istimi instrumentariji. Prav tako tudi ne veljajo iste ocenjevalne vrednosti. Zato kakorkoli gledamo na biopsihosocialne temelje kineziologije, moramo gledati z vidika njihovega dinamičnega razvijanja, ki se skozi določen razvoj, skozi določena obdobja spreminja v vsaki ožji in tudi širši socialni sredini. Zato je "preslikavanje" rezultatov tujih raziskav znanstveno nespremenljivo in v praksi lahko zelo zavajajoče. Psihosomatični status, ki ga raziskujejo v različnih družbenih sredinah, je pomemben pri preučevanju razvoja podobnih rezultatov transformacijskih procesov v različnih državah in mednarodnih raziskovalnih združenjih. Generalno gledano gre za področje, ki je tako v posameznostih kot v celoti največkrat predstavljeno v različnih znanstvenih revijah v svetu, ki se s področjem tako ali drugače poimenovane znanosti v športu ukvarjajo, ali v revijah, ki jih z raznih drugih (ne)športnih vidikov tovrstni podatki zanimajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Glede na to, da obstaja podoben način pogleda na znanost s področja športa - kineziologijo, je primerjava z drugimi koristna tako za snovanje lastnega znanstvenega pristopa in na osnovi njega formulirana strokovna doktrina. Taka mednarodna izmenjava je že vrsto let uveljavljena v praksi, predstavljena v učbenikih, revijah, še posebej pa na svetovnih kongresih in simpozijih. Bistvo katerekoli športne dejavnosti je pozitivna transformacija dimenzij psihosomatičnega statusa. Ta cilj je utemeljen z vidika potreb posameznika in družbe. Neuravnoteženo vplivanje na stanje subjektov, doseganje pozitivnih sprememb v enih dimenzijah na račun negativnih v drugih z moralno-etičnih vidikov ni sprejemljivo. To pa zahteva vsaj dvoje:
vse bolj poglobljeno poznavanje posameznih dimenzij psihosomatičnega statusa in
vse številnejše vključevanje novih dimenzij psihosomatičnega statusa, da bi bila E= error - napaka, ki izhaja iz našega neznanja čim manjša. Ker gre pri celotnem preučevanju psihosomatičnega statusa vedno za nova spoznanja ali transformacije zastarelih spoznanj, je to v celoti naloga neprestanega vendar objektivno sekvencionalnega proučevanja in verifikacije. Ta izziv raziskovalcem ni zgolj plod znanstvene radovednosti per se, pač pa odgovornosti do vse večjega števila ljudi, ki jim športno udejstvovanje pomeni med drugim tudi pomembno sestavino kvalitete življenja. Šport kot človekova dejavnost ne vpliva samo na transformacijo športnika, ampak tudi na okolje kjer se odvija. Zaradi športa lahko ljudje spremenijo svoj odnos do življenja, živijo bolj zdravo, zmanjša se število bolniških, stopnja mladostnega prestopništva, uživanja drog itd. Ti vplivi imajo posredne ekonomske učinke. Poleg teh posrednih učinkov pa šport neposredno vpliva na razvoj športne industrije, turizma in storitvene dejavnosti na področju športne ponudbe. Vtem smislu je zasnovan tudi predloženi raziskovalni program, ki sega tako na področje bazičnih znanstvenih informacij, kot tistih, ki jih je možno zelo hitro umestiti v strokovno praktično področje dela z vidikov kineziologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
