Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Upravljanje omrežij javnega in zasebnega sektorja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Upravljanje omrežij, javni sektor, zasebni sektor, organizacije, civilna družba, osebna omrežja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.277,39
A''
2.285,58
A'
4.529,43
A1/2
5.709,42
CI10
1.417
CImax
110
h10
20
A1
30,43
A3
0,72
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  91  1.115  1.058  11,63 
Scopus  122  1.544  1.431  11,73 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20010  dr. Nina Bandelj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2024  210 
2.  10995  dr. Rado Bohinc  Družboslovje  Raziskovalec  2018 - 2024  758 
3.  18890  Judita Goričar    Tehnični sodelavec  2018 - 2019 
4.  08848  dr. Hajdeja Iglič  Sociologija  Vodja  2018 - 2024  141 
5.  25829  dr. Helena Kovačič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2018 - 2024  58 
6.  33786  dr. Simona Kukovič  Politične vede  Raziskovalec  2018 - 2020  308 
7.  57960  Laura Mrčela  Sociologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
8.  52452  dr. Marko Orel  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2024  58 
9.  50570  dr. Klemen Ploštajner  Sociologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  78 
10.  01103  dr. Andrej Rus  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2024  200 
11.  50152  dr. Tibor Rutar  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  150 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.577 
Povzetek
Osrednji problemski sklop programske skupine predstavlja upravljanje omrežij raznovrstnih akterjev. Proizvodnja blaga, storitev in znanja vse bolj poteka v omrežjih raznovrstnih akterjev, tako v javnem kot zasebnem sektorju, med profitnimi ali neprofitnimi organizacijami. Poslovne organizacije pogosto sklepajo strateška zavezništva pri razvoju produktov ali osvajanju novih trgov. Tudi javne organizacije, ki se soočajo z vse večjo heterogenostjo interesov javnosti, civilnih pobud, neprofitnih organizacij in zasebnih podjetij, pri izvajanju posameznih politik ne morejo več vztrajati na birokratskem modelu upravljanja, ampak postopoma prehajajo na omrežno koordinacijo interesno, vrednostno in kompetenčno heterogenih akterjev.   Predmet proučevanja so kooperativna omrežja med javnim in zasebnim sektorjem s poudarkom na procesih oblikovanja zaupanja in sodelovanja znotraj javnih in zasebnih organizacij, med organizacijami in institucijami, ter med organizacijami, institucijami in civilno družbo.  Upravljanje omrežij je problem, ki zahteva vse tri ravni raziskovanja: makrosociološko, mikrosociološko in mezzo oziroma organizacijsko raven. Predlagani raziskovalni program je strukturiran okoli treh ravni raziskovanja. Na makrosocialni ravni nas bo zanimal vpliv globalizacije na delovanje civilne družbe, javnega in zasebnega sektorja ter na njihovo interakcijo. V ospredju so vprašanja o vplivu družbene neenakosti, ekonomske kulture, legitimnosti finančnih modelov ter priložnosti za formiranje ekonomskih vezi med potencialnimi ekonomskimi partnerji. Hkrati bomo proučili ekonomijo delitve, ki ima kot kaže nasprotne učinke globalizaciji, s tem ko ekonomske procese podreja obstoječim strukturam civilne družbe in spodbuja družbeno integracijo. Na mikrosocialni ravni nas bodo zanimale spremembe v egocentričnih omrežjih posameznikov, s katerimi so ti povezani v lokalne skupnosti, delovno okolje in civilno družbo. Spremenjena omrežja so pripeljala do novih oblik civilne in politične mobilizacije, ki se vse manj odziva na klasične oblike participacije in vse bolj na ad-hoc civilne pobude in politični populizem. Na mezzo oziroma organizacijski ravni bomo preučevali tako javne kot zasebne organizacije, ki svojo dejavnost vse bolj izvajajo preko omrežij. V raziskave bomo vključili analizo posameznih omrežij raznovrstnih akterjev kot je zdravstvo, visoko šolstvo in posamezni deli industrije, in v nizu študij primerov analizirali upravljanje omrežij ter specifiko mrežnega vodenja, sodelovanja, medorganizacijskega učenja in inovativnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Značilnost predlaganega raziskovalnega programa je visoka stopnja njegove interdisciplinarnosti. Zato bo doprinesel k razvoju znanosti na več področjih: organizacijska teorija, politična sociologija in ekonomska sociologija.      Organizacijska teorija Doprinos na področju organizacijske teorije pričakujemo pri povezovanju analize omrežij s problemom upravljanja. Program bo prispeval k razvoju naslednjih specifičnih področij: k upravljanju omrežij javnega in zasebnega sektorja, korporativnem upravljanju državne lastnine in upravljanju javnih sistemov; k razumevanju organizacijskega učenja, prenosa znanja in inovativnosti v omrežjih medorganizacijskih odnosov; k razumevanju procesov sodelovanja znotraj in med organizacijami; k javnemu menedžmentu in upravljanju sprememb v organizacijah javnega sektorja z opredelitvijo dejavnikov, ki vodijo k izboljšavam na obeh področjih.   Ekonomska sociologija Na področju ekonomske sociologije pričakujemo doprinos zaradi uporabe analize omrežij, s pomočjo katere se odpira priložnost za boljšo opredelitev idej o umeščenosti akterjev in za novo razumevanje vzročnosti med kontekstom in vedenjem. Program bo prispeval k razvoju naslednjih specifičnih področij: k upravljanju omrežij s proučevanjem različnih vrst omrežij, njihovimi strukturnimi značilnostmi in uspešnostjo; k teoriji socialnih omrežij s proučevanjem vzročnih povezav med lastnostmi omrežij in uspešnostjo; k razumevanju ekonomije delitve in dinamike njenega uveljavljanja v pogojih globalizacije.   Politična sociologija Na področju politične sociologije pričakujemo doprinos zaradi uporabe analize omrežij, ki omogoča proučevanje interakcije med mikro in makro družbenimi procesi. Prispevek pričakujemo na naslednjih specifičnih področjih: socialna omrežja in vpliv societalnih sprememb na njihovo oblikovanje, strukturo in vzročnost; socialna omrežja in zaupanje v povezavi z mehanizmi tvorjenja političnih vezi in politično participacijo; socialna omrežja in vpliv na razumevanje javnega dobra; socialna omrežja in oblike neformalne družbene menjave, ki se pojavljajo kot socialna opora in ekonomija delitve.
Pomen za razvoj Slovenije
Upravljanje omrežij je eden večjih izzivov sodobnih družb, ki je v Sloveniji še v povojih. Predlagani raziskovalni program neposredno naslavlja ta ključni izziv socialno-ekonomskega razvoja v Sloveniji. Zato je potencialni vpliv na gospodarstvo, na razvoj javnega in zasebnega sektorja, ter na družben razvoj izjemno velik. Njegov potencialni vpliv na gospodarski in družbeni razvoj se kaže na naslednjih specifičnih področjih:   Prvič, prenos zanja med akademsko sfero in gospodarstvom za Slovenijo in Evropsko unijo ostaja ena od prioritet. Pomanjkljivo sodelovanje obeh sektorjev, javne raziskovalne in zasebne gospodarske sfere, ostaja ena od najpomembnejših ovir hitrejšemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Raziskovalni program ima neposreden pomen za izboljšanje upravljanja organizacijskih form, kjer se srečujeta javni in zasebni sektor. Z izboljš anjem le-tega bo imel potencialno velik vpliv na družbeni in ekonomski razvoj. Drugo področje neposredne uporabe znanja o upravljanju omrežij je področje zdravstva in visokega šolstva v Sloveniji. Z delno privatizacijo zdravstvenega in visokošolskega sistema v Sloveniji se kaže jasna potreba po boljšem upravljanju omrežij javnih in zasebnih ponudnikov storitev. Rezultati raziskovalnega programa bodo omogočili identifikacijo šibkih točk mrežnega upravljanja v Sloveniji, in omogočili njegovo defragmentacijo in integracijo, s pomočjo vzpostavljanja povratnih zank v sistemih in s pomočjo razvoja programov usposabljanja za vodenje v mrežnih situacijah. Tretjič, potencialni vpliv na gospodarstvo neposredno izhaja iz raziskovanja vodenja v medorganizacijskih omrežjih in upravljanja teh omrežij, v katerih danes poteka iskanje konkurečnih prednosti. Inovativnost in s tem konkurenčnost je odvisna od hitrega pretoka znanja in idej med organizacijami zato vse bolj tesno sodelujejo z dobavitelji in/ali kupci, iščejo povezave s komplementarnimi in konkurenčni organizacijami. Nove organizacije dela, kot so na primer sodelovni prostori, omogočajo kreativnim posameznikom in podjetjem, da hitro najdejo ustrezno modaliteto sodelovanja, kar pa zahteva mrežni način vodenja. Predlagani raziskovalni program prinaša ključne odgovore prav na ta vprašanja. Četrtič, program ima potencialni vpliv na dinamiko razvoja malega gospodarstva. Nastajanje novih podjetij je v pogojih omejenih virov predvsem stvar povezovanja ljudi, idej in virov. Izkušnje štirih let sodela v Sloveniji dokazujejo, da so za uspeh mikro podjetij pomembnejše kompetence na področju mreženja kot pa sama tehnološka znanja. Petič, velik pomen na družbeno kulturno področje vidimo v prenosu spoznanj v programe podiplomskega in doktorskega študija ter v razvoju programov usposabljanja za vodstvene in druge delavce.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno