Projekti / Programi
Javni management in upravljanje organizacijskih omrežij javnega in zasebnega sektorja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
javni management, upravljanje, organizacijska omrežja, aktivno državljanstvo, participacija
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20010 |
dr. Nina Bandelj |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2007 - 2008 |
210 |
| 2. |
03560 |
dr. SONJA DROBNIČ |
Sociologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
86 |
| 3. |
08848 |
dr. Hajdeja Iglič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
141 |
| 4. |
25829 |
dr. Helena Kovačič |
Upravne in organizacijske vede |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2006 |
57 |
| 5. |
01103 |
dr. Andrej Rus |
Sociologija |
Vodja |
2004 - 2008 |
200 |
| 6. |
00388 |
dr. Veljko Rus |
Sociologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
535 |
| 7. |
15320 |
dr. Boštjan Zalar |
Sociologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
274 |
Organizacije (1)
Povzetek
Politični sistemi države blaginje so v 70tih letih zašli v krizo. Po eni strani so zadeli na fiskalni problem, ki je omejil obseg finančnih virov za pogon države blaginje. Po drugi strani pa so se soočili z erozijo javnega zaupanja in politične legitimnosti. Oba problema sta od države zahtevala, da razvije strategijo, ki bo po eni strani privarčevala denar in po drugi dvignila raven zaupanja in legitimnosti političnega sistema.
Strateških opcij je več. Država lahko odgovori a) z zategovanjem tradicionalnih kontrol, b) z modernizacijo administrativnega sistema, c) z marketizacijo javnega sektorja ali d) z minimiziranjem t.j. privatizacijo javnega sektorja. Izkušnje so pokazale, da je zategovanje birokratskih kontrol imelo kratkoročne fiskalne učinke, saj se je usmerilo v krčenje storitev države blaginje, vendar pa je hkrati tudi zmanjševalo njeno legitimnost. Izkušnje s privatizacijo javnega sektorja do danes še niso dale enoznačne ocene glede fiskalnih efektov, medtem ko je bil učinek na legitimnost države izredno negativen. Zato se je poudarek reform v razvitem svetu prenesel na modernizacijo administrativnega sistema in marketizacijo javnega sektorja. S tem je v ospredje prišel (novi) javni management.
Reforme v okviru javnega managementa potekajo na dveh ravneh. Na mikro ravni gre za smiselno prenašanje izkušenj in managerskih sistemov iz zasebnega v javni sektor. Prenaša se celoten sklop modelov od strateškega planiranja, do prenove poslovnih procesov, sistemov upravljanja s kvaliteto in upravljanja s človeškimi viri. Poudarek je na tem, da javne organizacije pri svojem delovanju postanejo bolj poslovne ter prevzamejo odgovornost za zniževanje stroškov, kvaliteto, učinkovitost in uspešnost.
Na makro ravni pa je kritično področje javnega managementa upravljanje organizacijskih soodvisnosti. Javni management se ukvarja s problemi oblikovanja, učinkovitega delovanja in upravljanja celotnega sistema organizacij, ki so vključene v izvajanje storitev in funkcij javne administracije in javnega sektorja. Pri izvajanju funkcij in storitev, ki so tradicionalno pripadale javnemu sektorju danes namreč sodelujejo organizacije iz javnega in zasebnega sektorja (tako tržne kot civilno družbene organizacije), ki jih je potrebno organizirati, koordinirati in upravljati kot enoten sistem, da njihovi outputi zadovoljijo vse višjim standardom cenovne učinkovitosti, kvalitete, dostopnosti in uspešnosti.
Poglavitni raziskovalni problemi (vsebine in cilji) raziskovalnega programa so: komparativni javni management s poudarkom na interakciji med generalnimi trendi in lokalnim kontekstom in učinkom te interakcije na lokalno implementacijo; strukturne značilnosti organizacijskih omrežij javnih in zasebnih organizacij ter vpliv strukturnih značilnosti na delovanje in obvladovanje celotnega sistema; problem upravljanja v omrežju avtonomnih organizacij; participacija in vpliv državljanov oz. civilne družbe v kontekstu mrežnega povezovanja javnih in zasebnih organizacij; zagotavljanje normativne regulacije v pogojih mrežnih struktur; problem zagotavljanja in varstva človekovih pravic v pogojih razpršene odgovornosti zaradi mrežnega povezovanja javnih in zasebnih organizacij pri proizvodnji dobrin in storitev javnega dobra; spremljanje dobrih praks in proučevanje adaptabilnosti managerskih modelov za prenos iz zasebnega v javni sektor.
Teoretsko ozadje raziskovalnega programa je po svoji zasnovi interdisciplinarno in združuje a) organizacijsko in administrativno teorijo, b) politično teorijo demokracije, legitimnosti in participacije, c) javno pravo in d) management.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program je tesno sledil dogajanju v svetu na več disciplinarnih področjih. 1. Področje javnega managementa je močno razvito v anglosaksonskem svetu. V Evropi je to predvsem Anglija, ki se je z najostrejšimi reformami soočila pod Teacherjevo, v času Blaira pa so reforme preusmerili iz privatizacije v modernizacijo javnega sektorja in v integracijo javnih in zasebnih subjektov v enotno izvajanje storitev. Na čelu reform so države Commonwealtha, predvsem Avstralija in Nova Zelandija, medtem ko v ZDA vsaka nova administracija prinese večji program reform javne uprave. Slednje so dobro opisane v članku Lawrenca Lynna v Družboslovnih razpravah (XIX, 42, 2003), ki ga je programska skupina gostila v Ljubljani. V zadnjih petih letih pa je javni management zaradi političnih usmeritev EU in posledične aktualnosti pridobival na pomenu tudi v kontinentalni Evropi (predvsem na Nizozemskem in Danskem). Pri sami zasnovi raziskovalnega programa smo se posvetovali s kolegi iz Univerze Erasmus v Rotterdamu, ki je v kontinentalni Evropi nesporni intelektualni in raziskovalni center na področju javnega managementa, in s katerimi vzpostavljamo tesno sodelovanje (prof. Politt) 2. Drugo področje zadeva organizacijske vede. V programski skupini nas je zanimala predvsem povezava med organizacijami in njihovimi omrežji. Še zlasti na področju medorganizacijskih omrežij, kjer se vključujemo z našo programsko skupino, je veliko objavljene literature (Administrative Science Quarterly). Tema medorganizacijskih omrežij se v zadnjem času vse bolj prepleta s področjem upravljanja, ki si ga lastijo ekonomisti zaradi odmevnosti knjig Oliverja Williamsona. Ta je utemeljil razpravo o režimih upravljanja ("governance regimes"), ki tematizira trg in hierarhijo kot dva temeljna mehanizma upravljanja. K temu sociologi dodajamo še zaupanje in omrežja, ki predstavljajo tretji mehanizem upravljanja ekonomskih transakcij. Člani skupine tesno sodelujejo s kolegi iz ZDA (R. Burt, G. Davis in M.Mizruchi), ki so osrednji avtorji na tem področju. 3. Tretje področje je predstavljala politična sociologija, ki obravnava vlogo socialnih struktur in socialnega kapitala pri participaciji državljanov v procesih oblikovanja politik in vplivanju na kvaliteto njihovega delovnega in zasebnega življenja. V literaturi se je uveljavil pojem aktivnega državljanstva, ki meri na pro-aktivno (za razliko od re-aktivnega) sodelovanja državljanov. Takšno sodelovanje se lahko odvija skozi delovanje v civilno-družbenih organizacijah, skozi javne medije ali pa na čisto lokalni ravni (to je v neposrednem okolju) skozi vrsto neformalnih oblik kolektivne in individualne akcije. Aktiven državljan je nujen element v modelu novega javnega managementa. Naša skupina je doslej izpeljala raziskavo na nacionalnem vzorcu, v kateri smo ocenili socialni potencial za vključevanje slovenskih državljanov v različne oblike sodelovanja z javnimi in civilnodružbenimi subjekti. Raziskava z naslovom Citizenship, Involvement, Democracy je bila del mednarodne raziskave, v katero je bilo vključenih 12 držav in pri kateri so sodelovali vodilni avtorji s tega področja (J Van Deth, K.Newton, H.P. Kriesi). 4. Četrto področje je predstavljalo pravo. Pravo v kontekstu globalne evolucije javnega menedžmenta doživlja bistvene spremembe v samih načinih nastajanja pravil, hierarhiji in naravi pravil ter načinih razlaganja prava. Od univerzalnih, togih, prisilnih predpisov, ki nastajajo od zgoraj navzdol, reformski procesi v Eropski uniji in v razvitejših državah članicah vse bolj spodbujajo nastajanje mehkejših, pogodbenih, pravil, ki nastajajo od spodaj navzgor z vse večjo participacijo tistih, na katere se pravo nanaša; pravila so manj univerzalna, večinoma gre samo za usmerjevalne predpise, poleg tega pa se družba regulira tudi prek pretoka ekspertnih informacij. Tovrstne pravne spremembe potekajo tudi na ravni konkretnih posamičnih aktov državne uprave zaradi potrebe po bolj fleksibilnem urejanju odno
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni rezultati predlaganega programa so biuli ali bodo neposredno uporabljivi na vseh področjih javnega sektorja, na katerih država Slovenija kot oblast ali kot izvajalka določenih storitev uresničuje javni interes samostojno ali v sodelovanju z izvajalci iz zasebnega sektorja. Ta področja so v prvi vrsti: zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, javna uprava v ožjem pomenu besede, sodstvo, pa tudi področja kulture, materialne infrastrukture in varovanja okolja. Na vseh teh področjih namreč Slovenija po mednarodnih razvojnih pokazateljih zaostaja ravno zaradi podoptimalnega sistema upravljanja. Prenos raziskovalnih dosežkov s področja javnega menedžmenta in upravljanja organizacijskih omrežij javnega in zasebnega sektorja v prakso organiziranja, vodenja in upravljanja navedenih podsistemov v Sloveniji je nujnost, ki jo na eni strani zahtevajo novi in pravno večinoma neregulirani kriteriji za opredeljevanje poslanstva moderne države, kot so: odgovornost (accountability), odprtost (transperency), odzivnost (responsiveness), uspešnost (effectiveness), učinkovitost (efficiency), legitimnost (legitimacy), na drugi strani pa omenjeno nujnost zahteva institucionalno dejstvo vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Zaradi slednjega bodo vsi navedeni podsistemi postali del evropske ureditve javnega sektorja in zato dvigovanje standardov javnega menedžmenta v slovenskem javnem sektorju ob poznavanju izkušenj in dobrih praks iz razvitejših držav Evropske unije ni stvar možnosti izbire, ampak institucionalna nujnost. Interdisciplinarna usposobljenost, med-sektorska vključenost članov programske skupine in dosežene raziskovalne izkušnje članov programske skupine na navedenem področju (mednarodna raziskava o državljanstvu, participaciji in demokraciji; raziskava o usposobljenosti slovenskega sodstva za vstop v Evropsko unijo; ciljo-raziskovalni projekt na temo modernizacije javnega sektorja; raziskava o kakovosti zdravstvenih storitev z vidika uporabnikov; delo v Strateškem svetu za reformo javne uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve RS itd.) bodo zagotavljali hitro in učinkovito prenašanje raziskovalnih rezultatov med ključne akterje v navedenih podisistemih, ki bodo nosilci sprememb. Pomen pričakovane uporabe rezultatov zadeva torej višjo kakovost storitev in učinkovitost javnega sektorja, večje zaupanje ljudi v javno oblast oziroma višjo stopnjo demokratične legitimnosti oblasti ter večje pozitivne učinke vključitve Slovenije v evropske integracije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
