Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Upravljanje omrežij javnega in zasebnega sektorja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20010  dr. Nina Bandelj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2009 - 2013  210 
2.  08848  dr. Hajdeja Iglič  Sociologija  Vodja  2009 - 2013  141 
3.  25829  dr. Helena Kovačič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2009 - 2013  58 
4.  01103  dr. Andrej Rus  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  200 
5.  00388  dr. Veljko Rus  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  535 
6.  32307  Kim Turk Dermastia    Tehnični sodelavec  2009 - 2011  11 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.612 
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi svoje interdisciplinarne narave, ima raziskovalni program poseben pomen za razvoj znanosti na treh področjih. 1 Organizacijska teorija in ekonomska sociologija V programski skupini pokrivamo različna tematska področja, ki pa ne konvergirajo le okrog vsebinske zasnove raziskovalnega programa (upravljanje omrežij) temveč tudi v uporabi teorije in metodologije socialnih omrežij. Zato je eden od ključnih prispevkov k razvoju znanosti prav na presečišču teorije organizacij in teorije socialnih omrežij. Prav to presečišče definira področje ekonomske sociologije. Z raziskovanjem učinkov socialne umeščenosti (social embeddedness) ekonomskega vedenja prinaša boljše razumevanje kompleksnih organizacij. Program prispeva k razvoju znanosti na naslednjih specifičnih pod-področjih: - k teoriji socialnih omrežij z boljšim razumevanjem vzročnih povezav med lastnostmi omrežij in ekonomsko uspešnostjo, - k upravljanju omrežij z razumevanjem vzročnega mehanizma, kako različne vrste omrežij in njihove strukturne značilnosti vplivajo na uspešnost posameznih organizacij v omrežjih, - k organizacijskemu učenju z opredelitvijo strukturnih dejavnikov, ki spodbujajo prenos znanja in učenje, - k javnemu menedžmentu in upravljanju sprememb v organizacijah javnega sektorja z opredelitvijo socialno strukturnih dejavnikov, ki vodijo k izboljšavam na obeh področjih. 2 Politična sociologija Na področju politične sociologije je znanstveni prispevek k razvoju področja narejen s pomočjo empiričnih študij usmerjenih v naslednja vprašanja: - Kako politična participacija oblikuje procese vzpostavljanja generaliziranega zaupanja? - Kako socialni kapital različnih družbenih skupin pojasnjuje razlike v politični participaciji ljudi? - Kako s pomočjo upoštevanja teorije socialnega kapitala identificirati ključne dejavnike upravljanja, učenja in prenosa znanja? - Kako potekajo procesi integracije in zaupanja v javno zasebna partnerstvih? Kako se oblikuje kohezivno omrežje in kako ta omrežja vplivajo na oblikovanje posameznih politik? - Kako institucionalne spodbude za sodelovanje vplivajo na obseg generaliziranega zaupanja? - Kako zaupanje in omrežja vplivajo na ko-produkcijo zasebnih in javnih storitev? - Kako je mogoče sedanje trende osmisliti v novem pogledu na družben razvoj (tretja pot)? 3 Pravna teorija in praksa Predlagani raziskovalni program prispeva tudi k pravni teoriji in praksi s spremljanjem odločitev upravnega sodišča, z evalvacijo sodne prakse v luči varovanja človekovih pravic in z analizo novih izzivov pri ustavni delitvi pristojnosti in pri razvoju standardov za novo institucionalno ravnotežje. Prispevek je viden na naslednjih področjih: - Ustavno pravo in delitev pristojnosti - Upravno pravo - Človekove pravice - Neodvisnost sodstva in upravljanje v sodstvu
Pomen za razvoj Slovenije
Upravljanje omrežij je eden izmed največjih izzivov današnjega časa. Problematika socialno-ekonomskega razvoja vsebuje visok nivo kompleksnosti, ki ne izhaja iz tehnične narave problemov ampak iz multiplikacije interakcij med številnimi akterji in deležniki, ki delujejo sočasno. Zato je ključni izziv vsake družbe, kako doseči koordinacijo številnih akterjev z različnimi interesi v bolj ali manj koherentnih okvirih brez uporabe centralnega organa moči ne da bi pri tem zapadli v kaos., Za namen podrobne predstavitve sledi prikaz specifičnih področij, kjer se kaže neposreden pomen našega raziskovanja upravljanja omrežij za družben razvoj. Znanost in tehnologija: Eno izmed področij, kjer bo znanje upravljanja omrežij neposredno prispevalo k družbenemu razvoju je upravljanje javno zasebnih omrežij na področju inovacij tehnologije in znanja Slovenija in Evropska unija se soočata s podobnim problemom prenosa znanja med akademsko sfero in gospodarstvom. To je značilna situacija omrežja, ki kaže potrebo po pristopu novega upravljanja. Gospodarstvo in znanost se razlikujeta po načinu dela in tipu organizacije. Številni poskusi prevzemanja ene organizacijske rešitve za vse, javne in zasebne akterje, so se izkazali kot neuspešni. Zato se je Evropska unija odločila za spodbujanje in financiranje omrežij, znotraj katerih člani gospodarstva in akademske sfere ohranjajo avtonomijo, hkrati pa njihovo delo koordinirajo k doseganju skupnih ciljev. Drugo področje kjer bo znanje o upravljanju omrežij dalo svoj prispevek je področje zdravstva v Sloveniji. S privatizacijo 25% zdravstvenega sistema v Sloveniji se kaže jasna potreba po boljšem upravljanju omrežij javnih in zasebnih ponudnikov storitev na področju javnega zdravstva. Eden izmed ključnih izzivov upravljanja je fragmentacija storitev. Ključno vprašanje integracije storitev zahteva nov pristop, predvsem zaradi hibridne narave omrežja ponudnikov storitev. Tukaj se pojavlja dodatna dimenzija koprodukcije z državljani in uporabniki. Tretje področje, kjer je razviden pomen našega raziskovanja za družbeno ekonomski razvoj, se kaže v pomembnih razpravah, ki so prisotne v visokem šolstvu v Sloveniji. V zadnjih štirih letih se je slovenski izobraževalni sektor soočil z vstopom zasebnih izobraževalnih institucij na področje visokega šolstva. Ključni izziv upravljanja se kaže v urejanju privatizacije v smeri preprečevanja fragmentacije sredstev in storitev. Naše raziskovanje upravljanja omrežij je tako neposredno uporabno v omrežjih javnih in zasebnih ponudnikih storitev. Četrto področje uporabe je sodstvo. Ključni izziv na področju upravljanja se kaže v načinu izboljšanja delovanja sodnega sistema brez neposrednega vpliva s strani izvršilne oblasti. Peto področje uporabe je javno-zasebno partnerstvo. Ugotavljamo, da se kljub ugodnemu zakonodajnemu okolju v Sloveniji, javno-zasebna partnerstva niso vzpostavila v zadostni meri. Razlog vidimo v kompleksnosti njihovega delovanja in negotovosti, ki izhaja iz ocenjevanja tveganja. Izkušnje kažejo, da je ustrezno delovanje projektov javno-zasebnega partnerstva težko doseči, zato se pojavlja pomemben element zaupanja in sodelovanja. Javno-zasebno partnerstvo tako ne temelji le na pogodbeni regulaciji in intenzivnem nadzoru projektov ampak zahteva fleksibilne in medsebojno sprejete dogovore pri izvajanju skupnih projektov, t.i. upravljanje omrežij. Upravljanje omrežij se jasno kaže kot temelj lokalnega razvoja. Lokalni razvoj se vselej sooča s pomanjkanjem sredstev, zato je uspeh lokalnih razvojnih politik odvisen od prostovoljne koordinacije resursov. Upravljanje omrežij akterjem zagotavlja okvir, ki spodbuja sodelovanje in neformalno regulacijo. Vsi zgoraj našteti primeri jasno kažejo na pomen izboljšanega upravljanja omrežij za razvoj Slovenije. Uporaba spoznanj za izboljšanje upravljanja kompleksnih sistemov ne vodi le v boljšo alokacijo resursov ampak tudi k povečanju konkurenčnosti celotnega gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno