Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Upravljanje omrežij javnega in zasebnega sektorja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20010  dr. Nina Bandelj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2014 - 2017  210 
2.  08848  dr. Hajdeja Iglič  Sociologija  Vodja  2014 - 2017  141 
3.  25829  dr. Helena Kovačič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2014 - 2017  57 
4.  33786  dr. Simona Kukovič  Politične vede  Raziskovalec  2015 - 2017  308 
5.  38051  Bojana Novak-Fajfar    Tehnični sodelavec  2016 
6.  50570  dr. Klemen Ploštajner  Sociologija  Mladi raziskovalec  2017  78 
7.  01103  dr. Andrej Rus  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2017  200 
8.  00388  dr. Veljko Rus  Sociologija  Raziskovalec  2014  535 
9.  36855  Mira Vončina    Tehnični sodelavec  2014 - 2015 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.409 
Povzetek
Predmet proučevanja ostajajo kooperativna omrežja med javnim in zasebnim sektorjem. Pri tem nas posebej zanimajo procesi oblikovanja zaupanja in sodelovanja znotraj javnih in zasebnih organizacij, med organizacijami in institucijami, ter med organizacijami, institucijami in civilno družbo.   Osrednji raziskovalni problem programske skupine predstavlja upravljanje omrežij raznovrstnih akterjev. Danes so omrežja temeljni koordinacijski mehanizem med civilno družbo, javnimi organizacijami in institucijami, vse bolj pomembna pa postajajo tudi znotraj hierarhij. Državne institucije ugotavljajo, da s porastom participacije javnosti, civilnih pobud, neprofitnih organizacij in zasebnih podjetij pri izvajanju posameznih politik ne morajo več vztrajati na birokratskemu modelu upravljanja zato prehajajo na omrežno koordinacijo interesno, vrednostno in kompetenčno heterogenih akterjev. Omrežja pa postajajo temeljni koordinacijski mehanizem tudi med organizacijami javnega sektorja zaradi vse večjega vključevanja stakeholderjev. V ospredje pa stopajo tudi v zasebnem sektorju, ker se mrežni pristop uporablja pri koordinaciji dobaviteljskih verig in pri upravljanju strateških zavezništev na področju razvoja in marketinga. Upravljanje omrežij zahteva vzpostavljanje zaupanja in sodelovanja med raznovrstnimi akterji. Procesi, ki vodijo do tega pa se razlikujejo v odvisnosti od akterjev, ki sestavljajo omrežja ter okolja v katerem so omrežja umeščena. Raziskovalni program vključuje 3 sklope in sicer na individualni, organizacijski in sistemski ravni.   Posamezniki in osebna omrežja Osebna omrežja in socialnih kapital slovenske populacije smo v preteklih študijah povezali s potencialom za politično participacijo. V nadaljevanju bomo strukturni pristop nadgradili z relacijskim. Zanimalo nas bo kako dinamika oblikovanja socialnih omrežij v slovenski civilni družbi vpliva na korupcijo, kakšne spremembe je v osebnih omrežjih povzročila povečana neenakost in v kolikšni meri je vse večja odvisnost od neformalnih opornih omrežij spremenila odnos do javnega dobrega.   Organizacije in medorganizacijsko sodelovanje Upravljanje omrežij med javnim in zasebnim sektorjem bomo proučevali kot problem sodelovanja. Ključen raziskovalni problem je formiranje novih vezi in zaupanja med organizacijami. Analizirali bomo javni omrežji na področju zdravstva in visokega šolstva. Upravljanje državnih podjetij pa bomo analizirali kot omrežje gospodarstva, politike in civilne družbe. Posebna pozornost bo namenjena ključnim procesom medorganizacijskega učenja znotraj teh omrežij javnega in zasebnega sektorja.   Globalizacija in njen vpliv na upravljanje omrežij Kontekst globalizacije močno vpliva na vsebino in strukturo relacij med akterji, zato proučevanje teh vplivov pomembni del raziskovalnega programa. V ospredju so vprašanja o vplivu družbene neenakosti, ekonomske kulture, legitimnosti finančnih modelov na priložnosti za formiranje ekonomskih vezi med potencialnimi ekonomskimi partnerji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo doprinesel k razvoju znanosti na treh področjih: organizacijska teorija, politična sociologija in ekonomska sociologija.   Organizacijska teorija Doprinos na področju organizacijske teorije pričakujemo pri povezovanju analize omrežij s problemom upravljanja. Program bo prispeval k razvoju naslednjih specifičnih področij: k razumevanju procesov sodelovanja znotraj in med organizacijami, k upravljanju omrežij javnega in zasebnega sektorja, korporativnem upravljanju državne lastnine in upravljanju javnih sistemov, k organizacijskem učenju z opredelitvijo strukturnih dejavnikov, ki spodbujajo prenos znanja in učenje, k javnemu menedžmentu in upravljanju sprememb v organizacijah javnega sektorja z opredelitvijo dejavnikov, ki vodijo k izboljšavam na obeh področjih.   Ekonomska sociologija Na področju ekonomske sociologije pričakujemo doprinos zaradi uporabe analize omrežij s pomočjo katere se odpira priložnost za boljšo opredelitev idej o umeščenosti akterjev in za novo razumevanje vzročnosti med kontekstom in vedenjem. Program bo prispeval k razvoju naslednjih specifičnih področij: teorija zaupanja s poudarkom na interakciji med societalnimi spremembami in mikrosocialnimi procesi, k teoriji socialnih omrežij s proučevanjem vzročnih povezav med lastnostmi omrežij in uspešnostjo, k upravljanju omrežij s proučevanjem različnih vrst omrežij, njihovimi strukturnimi značilnostmi in uspešnostjo.   Politična sociologija Na področju politične sociologije pričakujemo doprinos zaradi uporabe analize omrežij, ki omogoča proučevanje interakcije med mikro in makro družbenimi procesi. Prispevek pričakujemo na naslednjih specifičnih področjih: socialni kapital in vpliv societalnih sprememb na njegovo formacijo, strukturo in vzročnost, socialni kapital in zaupanjev povezavi z mehanizmi tvorjenja političnih vezi in politično participacijo, socialni kapital in vpliv na dojemanje javnega dobra in korupcije v pogojih gospodarske krize.
Pomen za razvoj Slovenije
Upravljanje omrežij je eden izmed največjih izzivov sodobnih družb. Problematika socialno-ekonomskega razvoja ima visok nivo kompleksnosti, ki ne izhaja iz tehnične narave problemov ampak iz omrežja interakcij med številnimi akterji in deležniki. Koordinacija številnih akterjev z različnimi interesi in doseganje sodelovanja v koherentnih okvirih delovanja brez uporabe centralnega organa moči ob hkratnem izogibanju kaosa, je ključni izziv, ki se pojavlja pod pojmom upravljanja omrežij. Predlagani raziskovalni program neposredno naslavlja ta ključni izziv socialno-ekonomskega razvoja v Sloveniji. Neposredni pomen raziskovalnega programa o upravljanju omrežij se kaže na naslednjih specifičnih področjih. Prvič, prenos zanja med akademsko sfero in gospodarstvom je za Slovenijo in Evropsko unijo ostaja ena od najvišjih prioritet. Pomanjkljivo sodelovanje obeh sektorjev, javne raziskovalne in zasebne gospodarske sfere, ostaja ena od najpomembnejših ovir hitrejšemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Raziskovalni porogram ima neposreden pomen za izboljšanje upravljanja organizacijskih form, kjer se srečujeta javni in zasebni sektor. Drugo področje neposredne uporabe znanja o upravljanju omrežij je področje zdravstva in visokega šolstva v Sloveniji. Z delno privatizacijo zdravstvenega in visokošolskega sistema v Sloveniji se kaže jasna potreba po boljšem upravljanju omrežij javnih in zasebnih ponudnikov storitev. Eden izmed ključnih izzivov upravljanja na področju zdravstva in visokega šolstva je visoka fragmentacija storitev in sredstev. Neposredni pomen raziskovalnega programa za upravljanje teh področij leži v odgovoru na vprašanje, kako integrirati storitve, ne da bi pri tem omejil profesionalno avtonomijo ter ekonomsko iniciativo izvajalcev. Tretjič, javno-zasebna partnerstva. Ugotavljamo, da se kljub ugodnemu zakonodajnemu okolju v Sloveniji, javno-zasebna partnerstva niso razvila v zadostni meri. Razlog vidimo v kompleksnosti njihovega delovanja in negotovosti, ki izhaja iz ocenjevanja tveganja. Pri zagonu JZP je potrebna visoka stopnja zaupanja in sodelovanja, kar neposredno naslavlja predlagani raziskovalni program. Četrtič, upravljanje omrežij se jasno kaže kot temelj lokalnega razvoja. Lokalni razvoj se vselej sooča s pomanjkanjem sredstev, zato je uspeh lokalnih razvojnih politik odvisen od prostovoljne koordinacije resursov javnih in zasebnih akterjev. Petič, velike gospodarske družbe za svojo inovativnost potrebujejo visoko stopnjo inovativnosti, za kar je potrebno organizacijsko učenje. Hkrati pa morajo upravljati z omrežjem dobaviteljev, ki je ena od pomembnih konkurenčnih prednosti. Šestič, nastajanje novih podjetij je v pogojih omejenih virov predvsem stvar povezovanja ljudi, idej in virov. Coworking gibanje dokazuje, da so za uspeh mikro podjetij pomembnejše kompetence na področju mreženja kot pa sama tehnološka znanja. Posredni pomen vidimo v promociji države prek učinkovitega upravljanja ter razvoju podiplomskega in doktorskega študija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno