Projekti / Programi
MAPA: Multidisciplinarna Analiza Prekarnega delA: pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
trg dela, prekarnost, delovno razmerje, lažni samozaposleni, dostojno delo, prožno delo, atipično delo, digitalizacija, socialna varnost, zdravje
Raziskovalci (16)
Organizacije (7)
Povzetek
Preučevanje prekarnega dela je tesno povezano z vprašanjem atipičnih (nestandardnih) oblik dela in njihovih negativnih posledic na delovanje trga dela, posameznika in družbo v celoti. Atipične (nestandardne) oblike dela obsegajo raznolike pojavne oblike dela in zaposlitve, ki v enem ali več elementih (npr. glede trajanja, delovnega časa, prostora, pogodbenih strank, subordiniranosti idr.), odstopajo oz. se razlikujejo od tradicionalnega modela standardnega delovnega razmerja (standard employment relationship, SER). Čeprav velika večina delavcev v Sloveniji in EU še vedno dela v okviru standardnega delovnega razmerja, pa atipične oblike dela hitro naraščajo. Od devetdesetih let dalje je EU sledila politiki dvojnega pristopa “liberalizacija/varstvo” v zvezi s spodbujanjem raznolikosti zaposlitvenih oblik, kot so zaposlitev za določen ali krajši delovni čas in agencijsko delo; ta politika predpostavlja, prvič, da so alternative standardnemu delovnemu razmerju legalne in legitimne, in drugič, da je standardna zaposlitev kot taka legalna in si zasluži določeno varstvo, še več, standardna zaposlitev je določena kot norma ali merilo, s katero je treba primerjati druge oblike dela pri implementaciji načela enakega obravnavanja (Deakin Simon, 2016. New Forms of Employment: Implications for EU Law – The law as It Stands, v: Blanpain Roger & Hendrickx (ed.): New Forms of Employment in Europe. Kluwer Law International, p. 43-53).
Prekarno delo ima v javni diskusiji negativno konotacijo. Stroka vidi glavni problem v tveganju, da bo z naraščanjem atipičnih oblik dela, ki ne bodo ustrezno pravno regulirane v smislu uravnoteženja prožnosti za delodajalce in varnosti za delavce (model prožne varnosti), vedno večje število oseb, ki si sredstva za preživljanje pridobivajo z odvisnim delom, postalo prekarnih in ostalo zunaj ščita delovnega in socialnega prava, to pa pomeni zunaj veljavnih standardov, ki zagotavljajo posamezniku dostojno delo in življenje. Takšna preureditev sfere dela pa ne bi bila združljiva s pojmom sodobne pravne in socialne države, utemeljene na spoštovanju človekovega dostojanstva in temeljnih pravic, kot to izhaja tudi iz 2. člena slovenske ustave in vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic. Številne domače in tuje raziskave že vse od začetka uvajanja atipičnih oblik dela opozarjajo na njegove negativne posledice in nevarnost tveganja za prekarnost. Kresal poudarja, da fleksibilne oblike zaposlitve delavce postavljajo v bolj negotov, prekaren položaj, s slabšimi delovnimi in socialnimi razmerami in da gre za problem segmentacije trga dela, ki ustvarja razlikovanje med t. i. vključenimi in izključenimi delavci (Kresal B., 2011. Fleksibilne ali prekarne oblike zaposlitve, Delavci in Delodajalci 2-3/2011, str. 169 - 183). Kanjuo Mrčela poudarja, da so deset let nazaj analize razmer na trgu dela opozarjale na naraščajočo prožnost dela in zaposlovanja ter potrebo po uresničevanju koncepta prožne varnosti, novejše analize pa nakazujejo, da so spremembe potekale v nasprotni smeri – vse manj delavcev ima perspektivo varne prožnosti dela, medtem ko je za večino, še posebej mlade, značilna vse večja prekarnost (Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2015, Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. Stoletja, Teorija in praksa let. 52, 3/2015). Drugo pomembno vprašanje je presoja atipičnih oblik dela z vidika učinkov, ki jih imajo na različne kategorije delavcev, zlasti na tiste bolj ranljive. Kresal poudarja, da bi morale rešitve spodbujati enake možnosti in enako obravnavo delavcev, neodvisno od njihovih osebnih okoliščin, medtem ko podatki kažejo, da med delavci v prožnih oblikah dela prevladujejo tisti, ki pripadajo ranljivejši skupini prebivalstva, kar povezuje to vprašanje z diskriminacijo na trgu dela (Kresal B., 2011). Projekt MAPA naslavlja diskusijo, da ni vsako atipično delo že kot tako prekarno, niti ni zadosten ukrep proti prekarnosti zgolj enostavna razširitev
Pomen za razvoj znanosti
Prekarno delo je predmet številnih razprav v različnih vedah. Do sedaj smo se raziskovalci tega pojava večinoma lotevali posamično oziroma skozi prizmo ena ali kvečjemu dveh ved. Tako ostajajo številne neizkoriščene možnosti za razumevanje pojava prekarnega dela in kar je še bolj kritično do sedaj se niso oblikovali enoviti odgovori za ta pojav. Za razvoj znanosti oziroma stroke je ta projekt več kot nujen, potreben in dragocen. Z multidisciplinarnim pristopom, ki vključuje dejanski in pravni položaj prekarnih delavcev na trgu dela, upoštevajoč socialno, zdravstveno in ekonomsko dimenzijo. Mednarodna primerjava na podlagi statističnih podatkov bo podlaga za pripravo in objavo strokovnih prispevkov ne le v domačih specializiranih revijah, temveč tudi širše.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je izjemno pomemben za gospodarstvo, kajti prekarno delo se pojavlja praktično v vseh panogah. Rezultati projekta bodo z vidika gospodarstva kot celoti pripomogli k ozaveščanju problematike prekarnega dela v najširšem smislu, kar zajema tako dvomljive prakse pri izvajanju atipičnih oblik zaposlitve kakor tudi pri uporabi drugih oblik dela, ki se uporabljajo v nasprotju z njihovim namen in smislom. Gospodarstvu, posameznim panogam, socialnim partnerjem in tudi posamičnim podjetjem bodo rezultati projekta ponudili poglobljen uvid ne samo v problematiko razsežnosti prekarnega dela, ampak tudi na negativne učinke na družbeni in individualni ravni.
Ugotovitve projekta bodo pripomogle k ustreznemu in celovitemu razumevanju prekarnega dela, kar bo nudilo možnost za premislek tako na delodajalski kakor tudi delojemalski strani. Ponujene bodo rešitve za drugačno ureditev področja, s cˇimer bi odpravili številne probleme na delovnopravnem in socialnopravnem področju, kakor tudi na socialnem, zdravstvenem in ekonomskem. V vseh razsežnosti bi se razjasnilo prekarno delo v Sloveniji, kar bo ovrednoteno tako z nacionalnega kakor mednarodnega vidika. Vse to bi ponudilo ustrezne predloge rešitev za bolj vključujoč trg dela in zmanjševanje segmentacije na njem. Prezreti ne gre pomembnega vidika socialne varnosti in zdravja pri delu ter posledic, ki jih prinaša morebitna poškodba ali bolezen pri prekarnih delavcih. Z ustrezno ureditvijo bi zmanjšali socialna tveganja vseh, ki opravljajo delo v prekarnih oblikah dela. Hkrati bi takšna multidisciplinarna raziskava ter rezultati znatno doprinesli k razumevanju pojava, posledic ter morebitnega nadaljnjega razvoja prekarnega dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
