Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Prehrana in mikrobna ekologija prebavil

Uredi
Obdobja
01. januar 2019 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
4.06.04  Biotehnika  Biotehnologija  Mikrobna biotehnologija 

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
4.04  Kmetijske vede in veterina  Kmetijska biotehnologija 
Ključne besede
prehrana, prebavila, vamp, mikrobna ekologija, mikrobiota, mikrobiom, zdravje, probiotiki, živalski proizvodi, organski odpadki, tvorba bioplinov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Upoš. tč.
4.982,06
A''
186,1
A'
1.663,06
A1/2
2.734,61
CI10
5.770
CImax
284
h10
37
A1
16,39
A3
9,26
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  345  6.968  6.270  18,17 
Scopus  394  8.180  7.393  18,76 
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19485  dr. Tomaž Accetto  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  177 
2.  08320  dr. Gorazd Avguštin  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  362 
3.  11150  dr. Bojana Bogovič Matijašić  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2019 - 2024  394 
4.  15659  dr. Andreja Čanžek Majhenič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  244 
5.  15561  dr. Matjaž Červek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2024  86 
6.  11765  dr. Lijana Fanedl  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  108 
7.  17518  Marko Kodra    Tehnični sodelavec  2019 - 2023  4 
8.  05624  Mojca Koman-Rajšp  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  46 
9.  11889  dr. Andrej Lavrenčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  354 
10.  38145  dr. Jakob Leskovec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  60 
11.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  324 
12.  56499  Humna Liaqat  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  13 
13.  37703  dr. Luka Lipoglavšek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  52 
14.  08404  dr. Romana Marinšek Logar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  510 
15.  25516  dr. Petra Mohar Lorbeg  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  117 
16.  54727  Urška Murovec  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  3 
17.  33324  dr. Jernej Oberčkal  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2023  44 
18.  28205  Tanja Obermajer    Tehnični sodelavec  2019 - 2023  52 
19.  36376  dr. Diana Paveljšek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  38 
20.  53637  Manca Pečjak  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  21 
21.  53279  Blaž Petek  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  16 
22.  15254  dr. Tatjana Pirman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  556 
23.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  347 
24.  08857  dr. Irena Rogelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  706 
25.  50598  dr. Vita Rozman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  39 
26.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  648 
27.  31910  dr. Primož Treven  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  75 
28.  56909  Nejc Valcl  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  11 
29.  39093  Beti Vidmar  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  21 
30.  28851  dr. Maša Vodovnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  103 
31.  54595  Nika Založnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  2 
32.  17864  dr. Maša Zorec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019 - 2023  72 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
2.  0489  Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.  Ljubljana  5326974000  209 
Povzetek
Z raziskavami, ki smo jih predvideli v programu, želimo nadgraditi pretekle dosežke na področju mikrobne ekologije prebavil v povezavi s prehrano, zdravjem in okoljem, na katerem skupina deluje že vrsto let. Pomena prehrane ljudi in živali se zavedamo že dolgo, odkar pa so postale dostopne zelo zmogljive genomske, proteomske, metabolomske in transkriptomske tehnologije, je to raziskovalno področje doživelo pravi razcvet. V prvem sklopu se bomo osredotočili na proučevanje razgradnje rastlinskih in beljakovinskih polimerov s strani kompleksnih mikrobnih združb, ki naseljujejo prebavni trakt človeka in živali. Ta proces je pomemben s stališča metabolizma gostitelja, pomemben pa je tudi kot možna pot do novih encimov za aplikacije v medicini, živilski industriji, pri proizvodnji bioplina, industriji biogoriv in čistilnih tehnologijah. Posebno pozornost bomo posvetili keratinazam, ki so odgovorne za procese razgradnje odpadnih produktov v živalski proizvodnji (perutninsko perje in ovčja volna). Pri bakterijah iz rodu Prevotella, ki sodijo med pomembnejše bakterje pri razgradnji rastlinskih polisaharidov, nameravamo s transkriptomskimi študijami raziskati mehanizme delovanja njihovih hidrolitičnih encimskih sistemov v kompleksnih združbah. Proučili bomo (in vitro) tudi vpliv različnih vlaknin na mikrobioto iz črevesa prašičev. Z razvojem naprednih raziskovalnih metod so se odprle nove možnosti v razumevanju povezav v verigi: prehrana živali za zdravje živali, ljudi in okolja. Zato drugi večji sklop predstavljajo raziskave o prehranskih potrebah in učinkih hranil in rastlinskih bioaktivnih snovi pri živalih , s stališča prebave, mikrobioma prebavil, zdravja prebavila, presnove, zdravja in proizvodnosti živali, tehnološke kakovosti in prehranske vrednosti živalskih proizvodov ter na emisije snovi v okolje. Lotili se bomo predvsem proučevanja učinkov rastlinskih bioaktivnih snovi ter redefinicije potreb po nekaterih antioksidantih, vlaknini in esencialnih maščobnih kislinah z vidika interakcij med hranili, okolja in metabolnega programiranja v zgodnjem življenjskem obdobju. Predvsem slednje se neposredno navezuje na raziskave v tretjem sklopu, ki obravnava oblikovanje mikrobiote v zgodnjem obdobju ter modulacijo prebavnega mikrobioma in metabolnih interakcij pri človeku s probiotiki in antibiotiki. Ker se je v naših preteklih raziskavah na mikrobioti dojenčkov pokazalo uživanje antibiotikov za enega od pomembnejših dejavnikov oblikovanja črevesne mikrobiote, bomo tej problematiki, ki je povezana tudi z globalnim problemom širjenja odpornosti proti antibiotikom, posvetili več pozornosti tudi v načrtovanih raziskavah, pri čemer bomo uporabili rezistomski pristop. Pričakovani rezultati, ki prispevajo k boljšemu poznavanju mikrobioma prebavil ter povezav v verigi prehrana, zdravje in okolje, odpirajo vrata tudi novim aplikacijam v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah, živilski industriji, industriji biogoriv in čistilnih tehnologijah.
Pomen za razvoj znanosti
Osnovna raziskovalna tema programske skupine, ki je bila zastavljena pred 15-imi leti in obravnava prehrano v povezavi z mikrobno ekologijo prebavil, v času izvajanja programa ni niti najmanj izgubila na aktualnosti. Nasprotno, z dostopnostjo zelo zmogljivih genomskih, proteomskih, metabolomskih in transkriptomskih tehnologij, je to raziskovalno področje doživelo pravi razcvet. Pričakovani rezultati, ki prispevajo k boljšemu poznavanje mikrobioma prebavil, odpirajo vrata tudi novim aplikacijam v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah in varovanju okolja. Skupina, ki bo izvajala program v naslednjem obdobju, združuje raziskovalce različnih profilov, ki pokrivajo področja mikrobiologije, genetike, biokemije, živilske tehnologije, prehrane, reje laboratorijskih in domačih živali ter fiziologije, kar predstavlja prednost in dobro osnovo za doseganje kakovostnih raziskovalnih rezultatov. Načrtovane raziskave prehranskih potreb in učinkov hranil in bioaktivnih snovi so pomembne zato, ker vnašajo nov pristop pri ugotavljanju potreb živali, predvsem kar se tiče nabora in kombinacije markerjev prehranskega statusa, kombiniranja različnih parametrov za ugotavljanje potreb (npr. funkcionalna vlaknina) in okoljskih pogojev, ki vplivajo na potrebe po hranilih. Razen tega velja izpostaviti tudi proučevanje metabolnega programiranja z uporabo živalskega modela (piščancev in njihove matere), ki predstavlja nov pristop. Rezultati predvidenih raziskav na področju okolja in okoljskih biotehnologij bodo prispevali k razvoju novih in učinkovitejših tehnologij za ravnanje z odpadki iz agroživilskega sektorja, ki bodo pomembno pripomogle k implementaciji krožnega gospodarstva oz. h koceptu “zero waste management”. Lignocelulozne odpadke in proteinske odpadke (odpadno perutninsko perje in odpadna ovčja volna) bomo z razvojem novejših mikrobno-biotehnoloških postopkov učinkovito pretvorili v produkte z višjo dodano vrednostjo (bioplin) ali uporabili kot substrate za proizvodnjo produktov z višjo dodano vrednostjo kot so encimi celulaze, hemicelulaze in keratinaze. V preteklem obdobju smo prišli do zanimivih izsledkov o mehanizmih delovanja probiotikov, ki so številni in še vedno ne dovolj raziskani, tako da si upravičeno obetamo nove dosežke na tem sklopu raziskav. Izpostaviti velja tudi raziskovanje vzpostavljanja črevesne mikrobiote v zgodnjem obdobju življenja, ki pomembno vpliva tudi na zdravje v odraslem obdobju – te raziskave so potekale v okviru programa in projekta že v preteklem obdobju, nadaljujejo pa se na istih osebkih, otrocih, sedaj 6 let starejših, delno v okviru projekta NUTRIPROTECT, delno v okviru programa. Takih prospektivih raziskav je malo, zato bodo rezultati dragoceni. Izkoristili bomo tudi že vzpostavljeno sodelovanje s ključnimi raziskovalci na tem področju. K razvoju znanosti bomo prispevali tudi z razvijanjem oziroma izboljševanjem metod za molekularno biološke, genetske, genomske, transkriptomske in metabolomske analize bioloških vzorcev, pridobljenih iz ljudi, živali ter tkivnih kultur. Raziskave interakcij v prebavnem traktu, kakor tudi analize bioaktivnih sestavin hrane in krme ter proučevanje vplivov različnih prehranskih in okoljskih dejavnikov na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov namreč zahtevajo celovit pristop. Pomembne rezultate si obetamo tudi pri proučevanju odpornosti proti antibiotikom (AR) oz. rezistomov pri komenzalnih bakterijah, kjer bomo konvencionalni fenotipski pristop ali detekcijo omejenega števila bolj poznanih tarč v genomu kombinirali z novimi pristopi, ki temeljijo na primerjalni genomiki, transkriptomiki in tarčnem metagenomskem sekvenciranju mikrobnih združb. Bolj napredni pristopi se na področju komenzalnih bakterij namreč uveljavljajo počasneje kot pri proučevanju medicinsko pomembnih patogenih bakterij. Metode in orodja, ki bodo ustrezno validirani tudi na vzorcih iz prehranske verige (mešane starterske in probiotične kulture, živila) in na kliničnih vzorcih (
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo rezultati izvajanja programa prispevali tudi k trajnostnemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Že v preteklosti smo nova znanja in metode preko sodelovanja v skupnih aplikativnih (ARRS), ciljnih raziskovalnih (ARRS) ali razvojnih (Kompetenčni center BRIN, Strategija pametne specializacije – Food4Future, LIFE) projektih ali pa preko pogodbenega sodelovanja neposredno posredovali partnerjem iz živilske industrije, farmacevtske industrije, proizvajalcem krmil ali podjetjem, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko. Z znanjem, ki ga uporabljamo in razvijamo v okviru programa, sodelujemo s podjetji in inštituti, ki z našo pomočjo razvijajo tehnološko napredno obdelana krmila, ki omogočajo boljšo izrabo naravnih virov in ekonomičnost reje (Jata Emona) ter proizvode z RBS, ki imajo za cilj izboljšati prirejo, zdravje živali, kakovost živalskih proizvodov in zmanjšati ogljični odtis reje živali (Tanin Sevnica). Sodelujemo tudi pri razvoju postopkov, ki bi zmanjšali okoljske probleme v zvezi s stranskimi proizvodi pri pridelavi oljčnega olja, s tem da bi jih krmili živalim tudi kot vir rastlinske bioaktivne snovi, za kreiranje funkcionalnih živalskih krmil in za izboljšanje zdravja živali. Tako delovanje bomo v prihodnosti samo še okrepili, saj vodi v boljše tehnologije pridelovanja krme, uspešnejše vodenje prehrane živali in prirejo/predelavo zdrave in varne hrane, ob sočasnem manjšem obremenjevanju okolja. S farmacevtsko industrijo sodelujemo pri razvoju novih prehranskih dopolnil, predvsem probiotikov, in kontroli kakovosti, pri čemer jim nenehno posredujemo nova znanja. Okrepili bomo tudi sodelovanje z živilsko industrijo pri razvoju funkcionalnih živil in analitike, potrebne za spremljanje kakovosti živil. Rezultati raziskav v okviru predlaganega programa bodo v pomoč pri razvoju novih izdelkov, kot so probiotiki nove generacije (za zaščito otroka in matere, za nova funkcionalna živila, za podporo pri zdravljenju kroničnih črevesnih obolenj, obolenj kože in drugih), naravni krmni dodatki za izboljšanje proizvodnih lastnosti in zdravja živali ter prehranske in tehnološke kakovosti živil živalskega izvora, prehranska dopolnila in biokulture za razgradnjo organskih substratov ob sočasni proizvodnji bioplinov. Posredno tako z našim raziskovanjem tudi vzpodbujamo ustanavljanje novih biotehnoloških podjetij ter prispevamo h konkurenčnosti slovenskih proizvodov in s tem tudi konkurenčnosti kmetijstva in agroživilske industrije. Znanje, ki ga razvijamo v okviru raziskav programske skupine, implementiramo tudi na okoljskem področju. Sodelujemo praktično z vsemi kmetijskimi bioplinskimi napravami v Sloveniji, ki jih usmerjamo v krožno gospodarstvo in bioekonomijo, tako da jim svetujemo, katere odpadne organske substrate lahko uporabijo za proizvodnjo bioplina in kakšno tehnologijo naj uporabljajo, da bo proizvodnja bioplina čim bolj učinkovita. Za te gospodarske deležnike opravljamo tudi analize procesov in testiranje bioplinske proizvodnje za različne posamične in mešane odpadke. Pri usmerjanju v krožno gospodarstvo najbolj uspešno strokovno in znanstveno sodelujemo s podjetjem KOTO. Problematika, ki jo obravnava prijavljeni program, je v tesni povezavi z zdravjem, saj obravnava povezavo med sestavo hrane/krme oziroma dejavniki, povezanimi s prehrano ljudi in s prehrano živali, metabolizmom ter zdravjem gostitelja. Veliko poudarka je tudi na kakovosti živalskih proizvodov, ter na modulaciji prebavnega mikrobioma z namenom podpore pri zdravljenju kroničnih bolezni oziroma preprečevanju le-teh. Tudi sklop, ki obravnava rezistome komenzalnih bakterij, je aktualen, saj je naraščajoča odpornost proti antibiotikom prepoznana za globalni zdravstveni problem. Poseben pomen ima prehrana v najzgodnejšem življenjskem obdobju, ki jo v programu pokrivamo preko raziskovanja vplivov materinega mleka na razvoj otrok. Glede na omenjeno bomo s promoviranjem pridobljenih rezultatov osveščali prebivalstvo o zdravi prehrani in posredno vpliv
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno