Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Prehrana in mikrobna ekologija prebavil

Uredi
Obdobja
01. januar 2014 - 31. december 2018
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
4.04  Kmetijske vede in veterina  Kmetijska biotehnologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19485  dr. Tomaž Accetto  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  176 
2.  08320  dr. Gorazd Avguštin  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  362 
3.  11150  dr. Bojana Bogovič Matijašić  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2014 - 2018  394 
4.  15659  dr. Andreja Čanžek Majhenič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  242 
5.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  109 
6.  15561  dr. Matjaž Červek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  86 
7.  11765  dr. Lijana Fanedl  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  108 
8.  50239  Gaja Sofija Intihar    Tehnični sodelavec  2017 - 2018  0 
9.  17518  Marko Kodra    Tehnični sodelavec  2014 - 2018  4 
10.  05624  Mojca Koman-Rajšp  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2017 - 2018  46 
11.  11889  dr. Andrej Lavrenčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  354 
12.  38145  dr. Jakob Leskovec  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  60 
13.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  324 
14.  37703  dr. Luka Lipoglavšek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  52 
15.  17528  Marta Majdič    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  0 
16.  08404  dr. Romana Marinšek Logar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  510 
17.  33150  dr. Anja Mavrič    Mladi raziskovalec  2014 - 2015  12 
18.  25516  dr. Petra Mohar Lorbeg  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  117 
19.  17520  Anica Mušič    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  0 
20.  33138  Brigita Nograšek  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  0 
21.  28205  Tanja Obermajer    Tehnični sodelavec  2014 - 2018  52 
22.  36376  dr. Diana Paveljšek  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2018  38 
23.  15254  dr. Tatjana Pirman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  556 
24.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  347 
25.  08857  dr. Irena Rogelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  706 
26.  50598  dr. Vita Rozman  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  39 
27.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  648 
28.  19104  dr. Blaž Stres  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  374 
29.  37426  dr. Robert Šket  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2014 - 2018  70 
30.  31910  dr. Primož Treven  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  75 
31.  34337  dr. Tina Tušar  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2014 - 2018  15 
32.  39093  Beti Vidmar  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  21 
33.  28851  dr. Maša Vodovnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  103 
34.  17864  dr. Maša Zorec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2018  72 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.306 
2.  0489  Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.  Ljubljana  5326974000  209 
Povzetek
Interakcije med prehrano ter mikrobioto, ki ustvarja notranje in zunanje okolje gostitelja, vplivajo na zdravje ljudi in živali, na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov, preko živalskih izločkov pa tudi na okolje. Prehrana pridobiva na pomembnosti tako zaradi problematike napačnih prehranskih navad in življenjskega sloga in z njimi povezanimi civilizacijskimi boleznimi kakor tudi s strateško ekonomskega vidika. S problematiko so neposredno povezani kmetijstvo in živilska industrija ter tudi družba širše, prehranska politika in zdravstvena praksa ter porabniki, ki kažejo vedno večji interes po uživanju funkcionalne hrane. Zato so prehranske raziskave, usmerjene v preiskovanje hranil ali učinkovin s specifičnimi  prehransko-fizioloških učinki, zelo aktualne. Črevesje ljudi in živali je bogato poseljeno z mikroorganizmi (človek:okrog 1014, 1000-2000 vrst), ki so v neprestanih interakcijah s hrano in gostiteljem. Homeostaza v metabolizmu hranil, črevesni imunosti in energetskem statusu zagotavlja zdravje gostitelja, porušeno ravnotežje črevesne mikrobiote pa lahko vodi do t.i. disbioze in razvoja bolezni. Pomemben dejavnik, ki lahko povzroči, prepreči ali celo popravi porušeno ravnotežje, je prav prehrana. Načrtovane raziskave bodo iz različnih vidikov obravnavale kompleksni sistem prehrana-mikrobiota-zdravje-okolje in bodo nadaljevanje dosedanjih raziskav programske skupine. Na področju pokrivanja potreb živali bomo raziskovali sekundarne rastlinske metabolite, ki predstavljajo alternativo za antibiotike in zanimivo komponento živil živalskega izvora s funkcionalnimi lastnostmi. S pomočjo novih presnovnih markerjev ter transkriptomskih analiz bomo še bolj poglobljeno raziskali delovanje antioksidativnih bioaktivnih snovi,pri čemer bodo raziskave na živalih služile tudi kot model za ljudi, kakor tudi možnosti za reguliranje mikrobne fermentacije v prebavilih z bioaktivnimi snovmi. Nadaljevali bomo z genetskimi, genomskimi in metagenomskimi raziskavami črevesnih bakterij npr. iz rodov Prevotella, Bacteroides in Ruminococcus, s poudarkom na genih za razgradnjo polisaharidov (PUL) in mehanizmih za prilagoditev na specifične okoljske razmere. Iskali bomo povezave med sestavo črevesne mikrobiote in različnimi bolezenskimi stanji ter možnosti modulacije mikrobiote s probiotiki in β-glukani. Ukvarjali se bomo tudi z imunomodulatornimi bioaktivnimi peptidi iz humanega kolostruma, z različnimi toksičnimi sestavinami, ki prehajajo v hrano/krmo iz onesnaženega okolja ter s koristno uporabo različnih mikroorganizmov, pridobljenih iz prebavil, bodisi kot probiotikov (materino mleko ali črevesna sluznica kot vir probiotičnih bakterij) ali kot biokultur za razgradnjo organskih substratov (vampne bakterije), kakor so naprimer odpadki iz agroživilskega sektorja. Vzporedno bo potekal razvoj in/ali aplikacija novih metod za genomske in transkriptomske analize, za proteomske analize bioaktivnih učinkovin (LC-MS/MS analize) ter za testiranje toksičnih in genotoksičnih  učinkov nanodelcev.
Pomen za razvoj znanosti
Tematika proučevanja prehrane in mikrobne ekologije prebavil je še bolj aktualna, odkar so na voljo zelo zmogljive genomske, proteomske in transkriptomske tehnologije, in zato zanimiva za znanstveno in strokovno javnost v svetovnem merilu. Skupina, ki bo sodelovali pri izvajanju programa, združuje raziskovalce različnih profilov, ki pokrivajo področja mikrobiologije, genetike, biokemije, živilske tehnologije, prehrane, reje laboratorijskih in domačih živali, fiziologije, kar predstavlja prednost in dobro osnovo za doseganje odmevnih raziskovalnih rezultatov. Pričakovanja temeljijo na obetavnih rezultatih, ki jih na tem področju po 9-letnem raziskovanju v okviru programa že imamo, in jih bomo nadgradili z bodočimi še bolj poglobljenimi raziskavami, ki v preteklosti niso bile mogoče, saj napredne in zmogljive (– omske) metode še niso bile tako dosegljive kakor danes. K razvoju znanosti bomo prispevali tudi z razvijanjem in /ali aplikacijo metod za molekularno biološke, genetske, genomske in transkriptomske analize bioloških vzorcev ljudi, ciljnih in modelnih živali ter tkivnih kulturah, ki omogočajo študij interakcij v prebavnem traktu, kakor tudi za proteomske analize bioaktivnih učinkovin (LC-MS/MS analize) za ocenjevanje toksičnih in genotoksičnih učinkov sestavin hrane in krme. Znanstveno pomembna pa je tudi uporaba teh metod za preučevanje vplivov na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov. Omeniti velja tudi predvideni razvoj metod za testiranje učinkov probiotikov in njihovega števila, kar je pomembno tudi za kontrolo kakovosti probiotičnih izdelkov, ki v EU še ni usklajena, saj še ni primerne zakonske osnove in standardov. Tudi nova znanja o sledenju in odkrivanju učinkov nanodelcev iz krme in hrane na gostitelja bodo posebno zanimiva za širšo znanstveno javnost, saj je nanotehnologija v razcvetu, učinki na zdravje pa premalo raziskani. Slednje so v skladu z usmeritvami EU, ki podpirajo predvsem razvoj tistih metod, ki omogočajo zmanjševanje uporabe laboratorijskih živali in namesto njih v poskusih uporabljajo celične linije in preproste enocelične organizme. V ta namen je bila ustanovljena evropska organizacija za razvoj alternativnih metod ECVAM, s katero uspešno sodelujemo. Izpostaviti velja pomembnost odkrivanja povezave med črevesno mikrobioto, bioaktivnimi snovmi hrane in krme ter določenimi bolezenskimi stanji ljudi in živali, ki bodo prispevali k pojasnjevanju razvoja in preprečevanju obolenj in razvoju baktoterapije ter uporabe bioaktivnih snovi. Mednarodno pomembne rezultate si obetamo tudi pri raziskovanju vzpostavljanja črevesne mikrobiote otrok, ki pomembno vpliva tudi na zdravje v odraslem obdobju. Že navezano sodelovanje s ključnimi raziskovalci na tem področju (Univerza Complutense v Madridu, Španiji, pod vodstvom J. M. Rodrigueza) želimo okrepiti, po možnosti v okviru bodočih projektov EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program ima v prvi vrsti pomen pri vzgoji in izobraževanju kadra, saj pomeni nepogrešljivo podporo izobraževalnemu procesu na vseh stopnjah študija, v skladu s poslanstvom Univerze v Ljubljani. Proizvodnja in oskrba z varno, zdravo in kakovostno hrano je eno izmed prioritetnih raziskovalnih področij v Evropi. Omenjene problematike se lotevamo tudi v predlaganem programu, tako preko raziskovanja varnosti živil in njihovih učinkov na gostitelja, kakor preko razvoja metod za testiranje toksičnih in genotoksičnih učinkov snovi v hrani/krmi ter za ugotavljanje kakovosti funkcionalne hrane, krmnih dodatkov ali prehranskih dopolnil. Prispevek k trajnostnemu razvoju predstavljajo tudi načrtovane raziskave biokultur za razgradnjo organskih substratov – odpadkov iz agroživilskega sektorja, ki je v neposredni povezavi s proizvodnjo bioplinov, in tudi zagotavljanju energije iz obnovljivih virov. K trajnostnemu razvoju prispeva tudi uporaba naravnih krmnih dodatkov namesto sintetičnih, kar omogoča njihovo rabo tudi v ekološkem kmetijstvu, kjer raba nekaterih sintetičnih krmnih dodatkov ni dovoljena. Raziskave bodo doprinesle k boljši kakovosti živilin večjemu osveščanju prebivalstva o zdravih prehranskih navadah in zdravem življenjskem slogu, kar lahko posledično doprinese k boljšemu zdravstvenemu stanju prebivalcev RS. Tu ima poseben pomen prehrana v najzgodnejšem življenjskem obdobju, ki jo v programu pokrivamo preko raziskovanja vplivov materinega mleka na razvoj mikrobiote otrok. Rezultati so pomembni tudi z vidika prehranske politike in zdravstvene prakse. Raziskave in razvojno delo na prehranskih temah zahtevajo znanje iz različnih naravoslovnih in tehnoloških ved, kar pa pestra sestava predlagane programske skupine zagotavlja. Kakovostno izvajanje programa bo ob izobraževalnem doprinosu lahko dejansko prispevalo k trajnostnemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Nova znanja in metode bomo skozi aplikativne projekte, skupaj z našimi partnerji iz gospodarstva, vpeljali v tehnologije pridelovanja krme, vodenja prehrane živali in prirejo/predelavo zdrave in varne hrane, ob sočasnem manjšem obremenjevanju okolja. Raziskovanja biopeptidov iz kolostrumna, probiotikov nove generacije iz materinega mleka in črevesne sluznice ter bioaktivnih učinkovin za krmo in hrano odpirajo možnosti razvoja novih izdelkov - bioterapevtikov (zaščita novorojenčka pred infekcijami in matere pred vnetji dojk oz. preventiva ali podpora zdravljenju črevesnih obolenj), probiotičnih kultur za funkcionalna živila, naravnih krmnih dodatkov za izboljšanje proizvodnih lastnosti in zdravja živali ter prehranske in tehnološke kakovosti živil živalskega izvora, prehranskih dopolnil in biokultur za razgradnjo organskih substratov ob sočasni proizvodnji bioplinov – ter vzpodbujajo ustanavljanje novih biotehnoloških podjetij. Omenjeno prispeva h konkurenčnosti slovenskih proizvodov in s tem tudi konkurenčnosti kmetijstva in agroživilske industrije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno