Projekti / Programi
Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
graffiti in street art, zgodovina slovenskega filma, kultura, znanost, migracije, religija, politike spola, medkulturnost, patriotizem, melanholija, modernost, religija, javna šola, socialna nevroznanost, študije hrane.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
79 |
483 |
435 |
5,51 |
| Scopus |
135 |
748 |
645 |
4,78 |
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina deluje na treh področjih, ki so ključna za razvoj kulturologije v slovenskem in v širšem, mednarodnem kontekstu; gre za področja kulturnih študij, religijskih študij in kulturnih študij razvoja znanosti in tehnologij. Članici in člani programske skupine bodo nadaljevali svoje raziskovalno delo na področjih, na katerih že sedaj dosegajo odmevne znanstvene rezultate. Na področju kulturnih študij so to terensko preučevanje sodobnih grafitarskih in street-art subkultur v regiji, zlastih tistih politično usmerjenih (M. Velikonja), raziskovanje zgodovine slovenskega filma, še posebej obdobja po letu 1988 (P. Stanković), zveza med dotikom in jezikom na preseku filozofije in kulturologije, kakor se kaže in razvija v haptičnih študijah, s poudarkom na sodobnih postmodernih premenah haptičnega (M. Komel), razmerja med patriotizmom, etnocentrizmom, medkulturnostjo, Evropo in institucionalno strukturo Evropske unije ter migracijami (K. Šabec), interdisciplinarno raziskovanje kulturnih vzorcev prehranjevanja v Sloveniji s poudarkom na odnosu do brezmesne hrane, ki vključuje metodološke perspektive, ki segajo od kulturnih študij in antropologije do kulturne nevroznanosti (L. Zevnik), raziskovanje postfeminizma in neo-patriarhalizma ter kulturne študije ljubkosti (A. Pužar), študije socialne nevroznanosti na področju socialnega delovanja (G. Tomc), preučevanje estetike socialističnih prihodnosti in filmov kot agensov spominjanja (N. Majsova) ter razmerje med melanholijo in modernostjo (ter moderno književnostjo) (P. Mlačnik). Raziskovalca na področju religijskih študij se bosta ukvarjala z odnosom med migracijami in religijo v Evropi (M. Smrke) ter s sodobnimi religijskimi fenomeni, kot se izražajo v slovenski družbi in ki so analitično umeščeni v širše prostore Balkana, postsocialistične Srednje in Vzhodne Evrope in celotne Evrope (s posebnim poudarkom na kompleksna stičišča religijsko-duhovnega s šolskim poljem) (A. Črnič). Na področju kulturnih študij znanosti in razvoja pa bosta osrednja fokusa raziskovanja družbeni, kulturni in etični vidiki razvoja novih znanosti in njihov vpliv na spremembo družbenih razmerij moči (F. Mali) ter preučevanjem komunikacije med robotom in človekom, pri kateri gre za združevanje znanj s področij človek-računalnik interakcije, umetne inteligence, robotike, razumevanja narave jezika in družbenih ved (A. Kolak).
Naj na koncu dodam, da bo v delo programske skupine kot zunanja sodelavka vključena tudi izred. prof. dr. Jennie Olofsson iz univerze Mid-Sweden. V okviru EU mobilnostne sheme »Marie Skłodowska-Curie fellowship for senior researcher« je pridobila »Pečat odličnosti« (»Seal of Eexcellence«), kar ji omogoča, da ob podpori ARRS izvaja na Fakulteti za družbene vede raziskovalni projekta z naslovom »Waste Electronics – Risk Assessment«. Vsa njena raziskovalna in siceršnja strokovna aktivnost se bo smiselno navezovala in dopolnjevala z načrtovanim programom dela PS v tistem njenem delu, ki se nanaša na področje družbenih tveganj in etičnih vidikov razvoja novih tehnologij.
Pomen za razvoj znanosti
Ocenjujemo, da bo naše raziskovanje pomembno prispevalo k razvoju kulturologije, pa tudi širše, humanistike in družboslovja, tako v slovenskem kot v globalnem smislu, z relevantnimi študijami primerov in predvsem z novimi metodološkimi dognanji. Tudi v predstavitvih teh pomenov za razvoj znanosti bom sledil uveljavljeni komplementarni delitvi naših raziskovalnih področjij v treh smereh. Začenjam s kulturnimi študijami. Raziskovanje političnega grafitiranja in street arta je, kljub temu, da gre za zelo razširjeno subkulturo, šele na svojih začetkih. Prispevek vodje PS M. Velikonje gre v smeri tako teoretičnega in metodološkega soočanja s temi pojavi, kot tudi v konkretnem terenskem delu. Raziskovalec P. Stanković je prepričan, da je njegovo raziskovanje zgodovine slovenskega filma pomembno, ker sistematičnih znanstvenih obravnav tega področja skorajda ni. Poleg sistematičnih pregledov zgodovine slovenskega filma manjkajo tudi obravnave konkretnih tematik, kot so reprezentacije različnih identitet, vsebinskih motivov in podobno. Raziskovalka K. Šabec bo poglobila svoje raziskovanje na eni strani razmerja med patriotizmom in nacionalizmom, ki sta pogosto še vedno prevladujoča mehanizma sodobnih demokratičnih, a etnično ne-nevtralnih nacionalnih držav, in na drugi strani v obdobju množičnih migracij še kako pomembne medkulturne občutljivosti za druge kulture, ki izhaja iz etnorelativne etične pozicije in ki je postala s svojimi številnimi različicami skoraj da ultimativna zapoved sodobnih evropskih izobraževalnih sistemov, pa tudi širšega javnega diskurza. Prispevek raziskovalca M. Komela k študijam haptičnosti gre v smeri zveze med jezikom in dotikom: to je nadvse edinstven pristop k vprašanju taktilnosti, ki bo prispeval k razvoju ne samo haptičnih študij, pač pa tudi lingvistike, lingvistične psihoanalize, filozofije nasploh in poststrukturalizma še posebej. Raziskovalec G. Tomc bo razvijal pri nas še precej neuveljavljeno interedisciplinarno vedo socialno nevroznanost, ki vključuje raven nižje tudi sociogenomiko in raven višje socialno lingvistiko, in ki predstavlja novo paradigmo družboslovja. Če se bo izkazala za eksplanatorno močno, bo v celoti redefinirala tradicionalni pristop družboslovja. Analize raziskovalca A. Pužarja bodo prispevale k razvoju ne-reprezentacijskih in novih materialističnih metodologij na Slovenskem, prav tako pa tudi k študijem ljubkosti (dollification and embodied cuteness), kar sta prav tako novi področji raziskovanja pri nas in tudi v globalnem smislu. Raziskovanje, ki jih bo opravil raziskovalec L. Zevnik, bo z vidika razvoja znanosti relavantno predvsem zato, ker vpeljuje inovativno interdisciplinarno perspektivo, ki obsega vede od nevrofiziologije do najširšega vidika kulture. Poleg tega se ukvarja s področjem brezmesnih prehranjevalnih vzorcev, ki so v Sloveniji relativno neraziskani, četudi v zadnjem času postajajo vse bolj aktualni tudi z vidika ideološkega boja. Raziskovalka N. Majsova bo poglobila svojo študijo preteklih, socialističnih prihodnosti, ki jih bo preučevala na primeru socialistične (sovjetske in vzhodnoevropske) kinematografije. Študija bo pomembno prispevala k mednarodnemu razvoju študij spomina, saj bo kot agense in prakse spominjanja preučevala kinematografsko produkcijo na križišču med ideologijo in estetiko. Mladi raziskovalec P. Mlačnik bo odprl nove poglede na zgodovinske definicije melanholije, ki jih preoblikuje modernost; za umestitev teorij melanholij v model slovenske kulturologije, kar pomeni dekonstruirati in kontekstualizirati psihoanalitične opredelitve; ter zgodovinske razlage melanholije, ki se osredotočajo na posameznika, sociologizirati, kar pomeni oblikovanje novih kulturoloških podlag za razumevanje fenomena melanholije, ki vključuje družbena razmerja moči in odnos do prostora, časa ter gibanja.
Na področij kulturnih študij znanosti vidi raziskovalec F. Mali svoj prispevek v študiju družbenih predpostavk in posledic delovanja znanosti in tehnologije na p
Pomen za razvoj Slovenije
Kultura je človekovo primarno okolje, tako da če se hočemo kot družba razvijati, moramo ves čas tudi reflektirati svoje kulturne okvire. Tako kot v preteklem obdobju bodo tudi v prihodnjem znanstveni rezultati naše programske skupine »Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi« prispevali k splošnemu družbenem, ekonomskem in kulturnem razvoju Slovenije v skladu z našimi raziskovanimi področji in kompetencami. Na področju kulturnih študij gredo naši prispevki v naslednje smeri: poglobljeno raziskovanje novih subkultur, tokrat grafitarske, ki pri nas sploh še niso znanstveno reflektirane in ki so v javnem diskurzu bolj kot ne prepuščene tendencioznim interpretacijam (M. Velikonja); nadaljnje raziskovanje filmske kulture, ki izraža številne kolektivne vrednote in samoumevnosti na način, da jih opazimo in tudi lahko izpostavimo kritični analizi (P. Stanković); analize pomena haptičnega tako v kulturah vsakdanjega življenja kakor tudi, in še zlasti, v umetniškem ustvarjanju, ki kljub trdovratnemu vztrajanju na avdio-vizualnih formah postopoma vključuje tudi momente taktilnosti (M. Komel); razvijanje novih metodoloških pristopov v preučevanju kulturnih fenomenov ljubkosti, urbanega razvoja in figurativnosti spola, kar je raziskovalec razvijal že na svojem prejšnjem delovnem mestu na univerzah v Južni Koreji (A. Pužar); razvijanje metodoloških inovacij na področju študij spomina in spominjanja (N. Majsova); iskanje znanstvenih odgovorov na naraščanje ksenofobnega populizma zaradi takoimenovane »begunske krize«, s katerimi se sooča Slovenija in druge države v v Evropi/Evropski uniji, ki hkrati pomeni tudi iskanje možnosti za realizacijo vključujočih družb in posameznikov, katerih identitete bi tudi de facto temeljile na načelih medkulturne občutljivosti, empatije do drugega in predvsem priznanja njegovih socialno-ekonomskih, kulturnih idr. razlik. (K. Šabec); razvijanje socialne nevroznanosti, ki pomeni zbliževanje družboslovja in naravoslovja z raziskovanjem socialnih pojavov z laboratorijskim opazovanjem, kar bo imelo pomembne implikacije tudi na področju aplikativnega družboslovja pri nas (G. Tomc); raziskovanje načinov, kako lahko Slovenija – temelječ na izkušnjah razvitih držav, v katerih se prehranjevalni vzorci že obravnavajo tudi v kontekstu razvoja družbe in njenega doprinosa k trajnostnem razvoju - s spremembo prehranjevalnih vzorcev zasede pomembno ekonomsko nišo na področju prehranjevanja. (L. Zevnik); in nenazadnje, raziskovanje melanholije lahko prispeva k razmisleku o samem pojmu družbeno-kulturnega razvoja Slovenije tako, da deluje kot zrcalo, ki skozi psihoanalitično formulo nezavedne izgube izpostavi mehanizme, ki breme in odgovornost za družbeno-zgodovinske in kulturne izgube sistematično, hierarhično in paradoksalno zvračajo prav na nemočne in brezpravne družbene skupine ter posameznike (P. Mlačnik).
Članico in člana programske skupine, ki se ukvarjata s kulturnimi študijami znanosti, sta za družbeni, ekonomski in kulturni razvoj Slovenije relevantni naslednji področji. Prvič, analize možnih prihodnjih scenarijev znanstveno-tehnološkega razvoja ter njihovih družbenih posledic so temelj za sprejemanje ustreznih policy odločitev v Sloveniji. Od teh odločitev, ki morajo biti podprte z ustreznim strokovnim znanjem, hkrati pa ne smejo zanemarjati širših pogledov kritične civilne javnosti, bosta odvisna prihodnji družbeni razvoj Slovenije in njena ekonomska prosperiteta ter kulturna identiteta (F. Mali). In drugič, ker so zahteve tehnoloških in delovnih procesov v podjetjih in ustanovah v smislu rokovanja in sprejemanja tehnologij zaradi bliskovitega tehnološkega razvoja in inovacij vedno višje, bodo rezultati raziskovanja med drugim omogočili vpogled v veščine oziroma spretnosti (rokovanje z sistemi) in odnos posameznika (motiviranost, čustveni odnos, prepričanja, stališča) do robotskega sistema (A. Kolak).
Religiološki del p
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
