Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18350  dr. Aleš Črnič  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013  513 
2.  06130  dr. Aleš Debeljak  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013  1.506 
3.  27572  dr. Blanka Groboljšek  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  28 
4.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2013  492 
5.  02943  dr. Franc Mali  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  462 
6.  34364  dr. Nena Močnik  Politične vede  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  49 
7.  33096  dr. Toni Pustovrh  Politične vede  Tehnični sodelavec  2010 - 2013  123 
8.  10887  dr. Marjan Smrke  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013  383 
9.  18889  dr. Peter Stanković  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013  558 
10.  23423  dr. Ksenija Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  221 
11.  04406  dr. Gregor Tomc  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2013  459 
12.  12071  dr. Mitja Velikonja  Kulturologija  Vodja  2009 - 2013  781 
13.  29385  dr. Luka Zevnik  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013  50 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.409 
Pomen za razvoj znanosti
Delo v programski skupini je v obdobju 2009-2013 potekalo vzdolž dveh temeljnih usmeritev, ki sta po našem mnenju bistveni za kulturologijo kot relativno novo, razvojajočo se znanost na produktivnem križišču humanistike in družboslovja: 1. odnos med globalnim in lokalnim - torej slovenske prisvojitve širših kulturnih, znanstvenih in religioloških pojavov: širših podobnosti in specifičnih razlik, ponavljanj in inovacij, med tema dvema nivojema; 2. teoretska, epistemološka in metodološka heterogenost - torej kombiniranje različnih raziskovalnih izhodišč, paradigm, pristopov in načinov preučevanja, onstran redukcionizmov, ki so pogosti v nekaterih sorodnih znanstvenih zvrsteh. Razveseljivo je, da se raziskovalke in raziskovalci na vseh treh glavnih raziskovalnih področjih čedalje aktivneje vključujejo v mednarodne znanstvene kroge in tokove ter jih enakovredno sooblikujejo na različnih nivojih. V nekaterih primerih pa so celo - kot avtorji pionirskih študij - med protagonisti razvoja na posameznih področjih. S tem nedvomno prispevajo k ugledu slovenske družboslovne in humanistične znanosti navzven. Programska skupina prispeva k razvoju znanosti tudi z implementacijo svojih ugotovitev v svoje ne le akademsko, ampak tudi širše, družbeno okolje. Ukvarjamo se namreč z delikatnimi, mejnimi temami razvoja sodobnih družb (od slovenske do regionalne in tudi globalne), ki zahtevajo kritičen premislek in posledično tudi paradigmatske spremembe v načinu razmišljanja, dojemanja in delovanja. Naše raziskovanje se torej ne zaključi zgolj v znanstvenem svetu, to ni - da parafraziram staro krilatico, znanost-zaradi-znanosti-same - ampak želimo z stalnimi angažmaji na našem, akademskem področju in z akademskimi sredstvi prispevati k bolj uravnoteženemu razvoju lokalnega in globalnega okolja. Zaradi tega se ne ukvarjamo zgolj z od vsakdanjega življenja oddaljenimi, abstraktnimi premisleki, ampak čedalje bolj tudi s konkretnimi, aktualnimi in aplikativnimi raziskavami, kar je tudi trend v sodobni znanosti. Kot kažejo naši rezultati - tako objave kot različni angažmaji - dosegamo uravnoteženo razmerje med enimi in drugimi.
Pomen za razvoj Slovenije
V naši programski skupini s stališča našega raziskovanja in širšega delovanja tudi v obdobju 2009-2013 razmišljali in delovali na dveh nivojih: - globalno: v smislu prispevanja k splošnemu razvoju kulturologije kot celote in tudi njenih posameznih področij (za nas so relevatna zlasti popularna in alternativna kultura, študije razvoja znanosti in tehnologije, ter religiologija); in - lokalno: v smislu razvijanja kulturologije na domačih tleh (prav tako na omenjenih treh področjih). Rezultati našega dela so prisotni doma in v tujini: izbrana bibliografija kaže uravnoteženo sliko objav, nastopov, funkcij v uredniških odborih, sodelovanj ipd. doma in v tujini, v slovenščini in v tujih jezikih (predvsem seveda v angleščini). Zavedamo se majhnosti slovenskega družboslovnega in humanističnega polja - in s tem kulturologije - in smo odprti v svet, obenem pa si ga prizadevamo obogatiti z našimi teoretskimi in empiričnimi izsledki. Razvijamo tudi slovensko kulturološko terminologijo, kar je tudi pomemben element s stališča nacionalne kulture in znanosti. Ker sta programska skupina in tudi Oddelek za kulturologijo osrednji kulturološki instituciji na Slovenskem, je naše delo v obeh ozirih pomembno za razvoj kulturologije pri nas, obenem pa tudi za širšo zainteresirano javnost, saj je prav kulturološka perspektiva pri nekaterih najpomembnejših kulturnih, znanstvenih, družbenih, ideoloških in političnih vprašanjih pogosto pozabljena. S kritičnimi in večstranskimi obravnavami raznolikih vidikov temeljnih vprašanj slovenske kulture in kultur na Slovenskem (dominantnih in alternativnih), razvoja znanosti in tehnologije ter dilem, ki pri tem nastajajo, ter verske pluralizacije in (de)sekularizacijskih procesov pri nas, so naše raziskave relevante tudi s stališča razvoja Slovenije kot sodobne, odprte in napredne družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno