Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Druga tranzicija in produkcija smisla: procesi kulturne in znanstvene menjave med Slovenijo, EU in Balkanom

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
Ključne besede
kolektivne identifikacije, konstrukcija identitet, ekonomska kultura, nove religiozne skupnosti, religiozni pluralizem, glokalizacija, strategija razvoja znanosti, evropski raziskovalni prostor, centri znanstvene odličnosti, kulturna potrošnja, transnacionalne identiete, mobilnost znanstvenikov, transfer znanja, življenjski stili, simbolne reprezentacije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04991  dr. Franc Adam  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2007  569 
2.  18350  dr. Aleš Črnič  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2008  514 
3.  06130  dr. Aleš Debeljak  Kulturologija  Vodja  2004 - 2008  1.506 
4.  28324  dr. Mirt Komel  Filozofija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  494 
5.  20075  dr. Davor Kozmus  Sociologija  Raziskovalec  2004  16 
6.  18458  dr. Tomaž Krpič  Sociologija  Raziskovalec  2004  134 
7.  02943  dr. Franc Mali  Sociologija  Raziskovalec  2004 - 2008  463 
8.  24366  dr. Lucija Mulej  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2005 - 2006  273 
9.  10887  dr. Marjan Smrke  Kulturologija  Raziskovalec  2005 - 2008  384 
10.  18889  dr. Peter Stanković  Kulturologija  Raziskovalec  2005 - 2008  559 
11.  23423  dr. Ksenija Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  221 
12.  22510  mag. Boštjan Šaver  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  138 
13.  04406  dr. Gregor Tomc  Sociologija  Raziskovalec  2005 - 2008  459 
14.  19987  dr. Matevž Tomšič  Politične vede  Raziskovalec  2005 - 2008  437 
15.  12071  dr. Mitja Velikonja  Kulturologija  Raziskovalec  2005 - 2008  782 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
Povzetek
Raziskava se usmerja v identifikacijo, deskripcijo, analizo in interpretacijo procesov, v katerih poteka menjava kulturnih simbolov, idej in dobrin. Gre za procese v okviru slovenskega etničnega prostora na eni ter jugovzhodne Evrope oziroma Balkana na drugi strani, pri tem pa so naddoločeni z integracijski mehanizmi Evropske Unije. Če je osamosvojitev Slovenije leta 1991 predstavljala prvo tranzicijo samostojne države, pa vstop Slovenije v Evropsko Unijo signalizira drugo tranzicijo. Kakor je že izrecni zgodovinski cilj Evropske Unije v zagotavljanju pogojev za "univerzalni mir", pa pogodbena fantazija o medsebojni krepitvi družbenega zaupanja ni univerzalna, saj velja le za države-članice. S tem se dramatizira problem zunanjih meja EU. Zato, da bi uspešno lahko odpravila notranje meje, mora EU okrepiti zunanje meje. Uveljavitev evropskih standardov je s tega vidika paradoksalna, saj je dojeta kot pozitivna modernizacijska usmeritev, istočasno pa je posvojitev Schengenskih meja EU dojeta negativno, kot premestitev negotovosti s strani EU na ramena najbolj šibkih držav, postkomunističnih držav vzhodne Evrope. Slovenija kot južna meja EU po marcu 2004 ima v tem kontekstu primerjalne prednosti, ki jih je treba videti v njenem geo-strateškem položaju križišča med romanskimi, germanskimi in južno-slovanskimi tradicijami. V tem okviru pa procese kulturne menjave, v okviru katerih posamezniki konstruirajo svoje začasne identitete in sodelujejo pri preoblikovanju kolektivnih samorazumevanj, zaznamuje dialektika prilagajanja in odpora v produkciji lokalno veljavnih smislov. Opravka imamo z "glokalizacijo", z lokalnim prisvajanjem globalnih idej, navad in življenjskih stilov, v katerih obstaja snop kulturnih tradicij s svojskimi pokrajinskimi in socialnimi manifestacijami v Sloveniji, ne pa nacionalna identiteta kot normativna vrednota; Tako nacionalna kot evropska identiteta sta sami le delo-v-nastajanju, razumljeni kot proces nenehnih transformacij, invencij in pogajanj o začasnih smislih, ki rezultirajo v "skupnostih spomina". Procesi dolgega trajanja in kulturne menjave na osi Slovenija, EU in Balkan so predmet raziskave .
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega programa za razvoj znanosti je v izboljšanju kvalitete in širine nakopičene kritične vednosti in empiričnega znanja o evropskih integracijah, ki je v vzpodbudo debatam v javni sferi kot tudi na razpolago za transfer v pedagoške univerzitetne programe; v omogočanju primerjav z relevantnimi znanstvenimi študijami v mednarodnem okviru; in v pionirskem širjenju meja o družboslovnih spoznanjih glede identitetnih konstrukcij in identitetne politike v regiji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni rezultati so pomembni za Slovenijo so predvsem v tem, da dajejo konsistentno spoznavno podlago za sprejemanje strateških odločitev v funkciji adpatacije slovenske države in kulture na delovanje v razmerjih globalizacije, zlasti z ozirom na vzdrževanje, krepitev in poglobitev slovenske udeležbe v procesih simbolne menjave v specificirani regiji. Raziskava poudarja, da kultura ni le preprosta odslikava realnosti življenjskega konteksta, ampak temelji na izboru relevatnega števila možnosti za tako konstrukcijo identitete, ki bi se zmogla najbolj gibčno odzivati na mnogotere izzive Slovenije, na meji med EU in njenim obrobjem. To pomeni, da prav kultura ustvarja »specifično diferenco«, s katero prispeva k razširitvi manevrskega prostora za svobodno izbiro skupinskih načinov življenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno