Projekti / Programi
Druga tranzicija in produkcija smisla: procesi kulturne in znanstvene menjave med Slovenijo, EU in Balkanom
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
kolektivne identifikacije, konstrukcija identitet, ekonomska kultura, nove religiozne skupnosti, religiozni pluralizem, glokalizacija, strategija razvoja znanosti, evropski raziskovalni prostor, centri znanstvene odličnosti, kulturna potrošnja, transnacionalne identiete, mobilnost znanstvenikov, transfer znanja, življenjski stili, simbolne reprezentacije
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava se usmerja v identifikacijo, deskripcijo, analizo in interpretacijo procesov, v katerih poteka menjava kulturnih simbolov, idej in dobrin. Gre za procese v okviru slovenskega etničnega prostora na eni ter jugovzhodne Evrope oziroma Balkana na drugi strani, pri tem pa so naddoločeni z integracijski mehanizmi Evropske Unije. Če je osamosvojitev Slovenije leta 1991 predstavljala prvo tranzicijo samostojne države, pa vstop Slovenije v Evropsko Unijo signalizira drugo tranzicijo. Kakor je že izrecni zgodovinski cilj Evropske Unije v zagotavljanju pogojev za "univerzalni mir", pa pogodbena fantazija o medsebojni krepitvi družbenega zaupanja ni univerzalna, saj velja le za države-članice. S tem se dramatizira problem zunanjih meja EU. Zato, da bi uspešno lahko odpravila notranje meje, mora EU okrepiti zunanje meje. Uveljavitev evropskih standardov je s tega vidika paradoksalna, saj je dojeta kot pozitivna modernizacijska usmeritev, istočasno pa je posvojitev Schengenskih meja EU dojeta negativno, kot premestitev negotovosti s strani EU na ramena najbolj šibkih držav, postkomunističnih držav vzhodne Evrope. Slovenija kot južna meja EU po marcu 2004 ima v tem kontekstu primerjalne prednosti, ki jih je treba videti v njenem geo-strateškem položaju križišča med romanskimi, germanskimi in južno-slovanskimi tradicijami. V tem okviru pa procese kulturne menjave, v okviru katerih posamezniki konstruirajo svoje začasne identitete in sodelujejo pri preoblikovanju kolektivnih samorazumevanj, zaznamuje dialektika prilagajanja in odpora v produkciji lokalno veljavnih smislov. Opravka imamo z "glokalizacijo", z lokalnim prisvajanjem globalnih idej, navad in življenjskih stilov, v katerih obstaja snop kulturnih tradicij s svojskimi pokrajinskimi in socialnimi manifestacijami v Sloveniji, ne pa nacionalna identiteta kot normativna vrednota; Tako nacionalna kot evropska identiteta sta sami le delo-v-nastajanju, razumljeni kot proces nenehnih transformacij, invencij in pogajanj o začasnih smislih, ki rezultirajo v "skupnostih spomina". Procesi dolgega trajanja in kulturne menjave na osi Slovenija, EU in Balkan so predmet raziskave .
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega programa za razvoj znanosti je v izboljšanju kvalitete in širine nakopičene kritične vednosti in empiričnega znanja o evropskih integracijah, ki je v vzpodbudo debatam v javni sferi kot tudi na razpolago za transfer v pedagoške univerzitetne programe; v omogočanju primerjav z relevantnimi znanstvenimi študijami v mednarodnem okviru; in v pionirskem širjenju meja o družboslovnih spoznanjih glede identitetnih konstrukcij in identitetne politike v regiji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni rezultati so pomembni za Slovenijo so predvsem v tem, da dajejo konsistentno spoznavno podlago za sprejemanje strateških odločitev v funkciji adpatacije slovenske države in kulture na delovanje v razmerjih globalizacije, zlasti z ozirom na vzdrževanje, krepitev in poglobitev slovenske udeležbe v procesih simbolne menjave v specificirani regiji. Raziskava poudarja, da kultura ni le preprosta odslikava realnosti življenjskega konteksta, ampak temelji na izboru relevatnega števila možnosti za tako konstrukcijo identitete, ki bi se zmogla najbolj gibčno odzivati na mnogotere izzive Slovenije, na meji med EU in njenim obrobjem. To pomeni, da prav kultura ustvarja »specifično diferenco«, s katero prispeva k razširitvi manevrskega prostora za svobodno izbiro skupinskih načinov življenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
