Projekti / Programi
Kultura in družbeni razvoj
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S211 |
Družboslovje |
Sociologija znanosti |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| H180 |
Humanistične vede |
Zgodovina krščanske cerkve |
postmodernost, postindustrijska družba, kulturna družba, informacija, politiena moe, socializacijski agens, hegemonija, globalizacija, nacionalna identiteta, vrednostne orientacije, posameznik, kolektiv,nacio.država,življ.stili,trans-nacio.korporacije
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program , ki je interdisciplinarnega značaja, a temeljito zasidran v sociološko paradigmo, se osredotoča na sociološko, zgodovinsko, sistemsko in kulturno antropološko preučevanje relevantnosti, ki jo ima kultura, dojeta v smislu Raymond Williamsove konceptualizacije izraza duhovnih in materialnih procesov (religija, umetnost, znanost, subkulture, življenjski stili, jezikovne prakse, mitologija, čustva, itd.), v razmerju do družbenih struktur in institucij. Socialno-zgodovinski kontekst te raziskave je postmoderna oziroma post-industrijska družba, v kateri se je bistveni družbeni konflikt prenesel iz osi "delo-kapital" na os "informacija-moč". Izhajajoč iz empirično potrjenih predpostavk, da je kultura v opisanem smislu ob vstopu v tretje tisočletje že segla čez avtonomno sfero, kakršno je imela še v modernosti (Weber), se raziskava posveča identifikaciji, klasifikaciji in analitični interpretaciji procesov, ki so prispevali k tovrstni razširitvi kulturne relevance. Tako, kakor je mogoče govoriti o "Kulturgesellschaften", o kulturnih družbah, prav zaradi centralnega statusa, ki ga ima kultura kot socializacijski agens v sodobnih zahodnih demokracijah, tako tudi ta raziskava opisuje in kritično izpostavlja tiste historične in strukturne premike, v katerih se skriva potencial za modificirane oblike hegemonije, ki skoraj v celoti nadomešča dominacijo, tj. predelava simbolov, idej, ikon in znakov kulturno generiranega življenja je politično "zainteresirana". Procesi kulturnega posredovanja, zlasti estetizacija vsakdanjega življenja, v okviru katerih se dialektika hegemonije in odpora dogaja ob koncu dvajsetega stoletja, se opirajo na rastočo komercialno in ideološko moč trans-nacionalnih korporacij, s katero nacionalne države bodisi sodelujejo bodisi se jim upirajo. Ti procesi so v jedru analitične pozornosti v tej raziskavi. Načini, kako je mogoče uporabiti navidez "nevtralne" kulturne, umetnostne, religiozne, mitološke in življenjske prakse za vzpostavitev polja, v katerem se konfliktno soočata ambicija po artikulaciji posameznikove identitete na eni in oblikovanje kolektiva na drugi strani, so točno načini simbolne prisvojitve materialnega življenja in predelave eksistencialnega izkustva, v katerih je mogoče detektirati relevanco kulturnih form, ki so predmet te raziskave. V opisanem okviru bo posebna pozornost posvečena tudi pogojem konstitucije pluralističnih vrednostnih orientacij v naraščajoče post-nacionalnih globaliziranih družbah, vključno z, a ne omejeno na Slovenijo, v katerih je problem nacionalne identitete pravzaprav eno od ključnih torišč spora med univerzalnim (ekonomskim) in partikularnim (etničnim, jezikovnim, nacionalnim, religioznim) impulzom, brez študija katerih tudi bistvenega vprašanja kulturnega in socialnega kapitala ni mogoče razumeti.
Pomen za razvoj znanosti
Bourdieu, Inglehart, kognitivna sociologija Eviatarja Zerubavela in tradicija birminghamskih kulturnih študij, razširjena z usmeritvijo berlinske teoretske šole "Aesthetik und Komunikation", predstavlja poglavitno, čeprav ne izključno, sintetično metodološko perspektivo pričujoče raziskave. Le-ta je kompatibilna z novejšimi znanstvenimi okviri v Evropi in severni Ameriki, hkrati pa ima svoj neprecenljivi pomen v svetovnem smislu prav zato, ker ne gre za črpa iz obstoječih baz empiričnih podatkov v Sloveniji. Tako zadosti mednarodni metodološki primerljivosti in istočasno prinaša novo kvaliteto v svetovni dialog družboslovnih znanstvenih spoznanj, ker umešča slovenski prostor v širši okvir. Poudarja homologne procese specifične kulturne relevance v Sloveniji, reflektirajoč jih z vidika univerzalnih modelov. Znanstvena spoznanja, dosežena na ozadju trenja med obema poloma so prav do mere, do katere idealno-tipsko veljajo za post-komunistične države, nadvse pomembna, saj omogočajo dragoceno perspektivo analitičnih vpogledov "od zunaj" in "od znotraj" hkrati.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo ima ta raziskovalni program velik pomen, to pa predvsem
1) ker v procesu vstopanja v EU ravno kultura predstavlja eno od ključnih torišč političnih bojev, kolikor pač le-ta ohranja partikularno in specifično strukturo, kakršne ekonomija bržkone nima več oz. je ne bo imela.
2) kultura kot nosilec nacionalne identitete v "namišljenih skupnostih" (B.Anderson) funkcionira kot zaščitni znak tudi za slovensko mednarodno prepoznavnost.
3) kultura v jedru omogoča artikulacijo tiste avtonomne drže, ki je v integracijskih procesih drugi sektorji individualnega in kolektivnega izkustva bržkone ne bojo imeli več, ali pa vsaj ne v enaki meri kot v "jugoslovanskem" obdobju. Sodobni javni diskurz, ki ga pričujoča raziskava analizira, potrjuje bistveno vlogo kulture v globalizacijskih procesih, spopad za smisel in pomen kulturnih form je potemtakem eminentno spopad različnih političnih opcij. S tega vidika si je brez analiz in spoznanj te raziskave težko zamišljati informirano in smotrno odločanje na ravni državne politike, hkrati pa ima raziskava zaradi kompleksne zasnove prednost pred ožje definiranimi, bolj specialističnimi stališči. Ni odveč omeniti, da sta dva sodelavca raziskovalne skupine odločilno sodelovala pri oblikovanju mednarodnega simpozija o kulturni politiki, sponzoriranega s strani Sveta Evrope v 1998, ki je nazorno demonstriral bistveno funkcijo kulture v evropskih integracijah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
