Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kultura in družbeni razvoj

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
S211  Družboslovje  Sociologija znanosti 
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
H180  Humanistične vede  Zgodovina krščanske cerkve 
Ključne besede
postmodernost, postindustrijska družba, kulturna družba, informacija, politiena moe, socializacijski agens, hegemonija, globalizacija, nacionalna identiteta, vrednostne orientacije, posameznik, kolektiv,nacio.država,življ.stili,trans-nacio.korporacije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04991  dr. Franc Adam  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  569 
2.  18350  dr. Aleš Črnič  Kulturologija  Raziskovalec  2001 - 2003  508 
3.  06130  dr. Aleš Debeljak  Kulturologija  Vodja  2001 - 2003  1.506 
4.  20075  dr. Davor Kozmus  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  16 
5.  18458  dr. Tomaž Krpič  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  133 
6.  16368  dr. Ines Kvaternik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2001 - 2003  253 
7.  02943  dr. Franc Mali  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  462 
8.  20076  dr. Borut Rončević  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2001 - 2003  350 
9.  10887  dr. Marjan Smrke  Kulturologija  Raziskovalec  2001 - 2003  383 
10.  23423  dr. Ksenija Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2003  221 
11.  10888  dr. Zdenka Šadl  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  237 
12.  22510  mag. Boštjan Šaver  Kulturologija  Raziskovalec  2002 - 2003  138 
13.  04406  dr. Gregor Tomc  Sociologija  Raziskovalec  2001 - 2003  459 
14.  19987  dr. Matevž Tomšič  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  433 
15.  12071  dr. Mitja Velikonja  Kulturologija  Raziskovalec  2001 - 2003  777 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.114 
Povzetek
Raziskovalni program , ki je interdisciplinarnega značaja, a temeljito zasidran v sociološko paradigmo, se osredotoča na sociološko, zgodovinsko, sistemsko in kulturno antropološko preučevanje relevantnosti, ki jo ima kultura, dojeta v smislu Raymond Williamsove konceptualizacije izraza duhovnih in materialnih procesov (religija, umetnost, znanost, subkulture, življenjski stili, jezikovne prakse, mitologija, čustva, itd.), v razmerju do družbenih struktur in institucij. Socialno-zgodovinski kontekst te raziskave je postmoderna oziroma post-industrijska družba, v kateri se je bistveni družbeni konflikt prenesel iz osi "delo-kapital" na os "informacija-moč". Izhajajoč iz empirično potrjenih predpostavk, da je kultura v opisanem smislu ob vstopu v tretje tisočletje že segla čez avtonomno sfero, kakršno je imela še v modernosti (Weber), se raziskava posveča identifikaciji, klasifikaciji in analitični interpretaciji procesov, ki so prispevali k tovrstni razširitvi kulturne relevance. Tako, kakor je mogoče govoriti o "Kulturgesellschaften", o kulturnih družbah, prav zaradi centralnega statusa, ki ga ima kultura kot socializacijski agens v sodobnih zahodnih demokracijah, tako tudi ta raziskava opisuje in kritično izpostavlja tiste historične in strukturne premike, v katerih se skriva potencial za modificirane oblike hegemonije, ki skoraj v celoti nadomešča dominacijo, tj. predelava simbolov, idej, ikon in znakov kulturno generiranega življenja je politično "zainteresirana". Procesi kulturnega posredovanja, zlasti estetizacija vsakdanjega življenja, v okviru katerih se dialektika hegemonije in odpora dogaja ob koncu dvajsetega stoletja, se opirajo na rastočo komercialno in ideološko moč trans-nacionalnih korporacij, s katero nacionalne države bodisi sodelujejo bodisi se jim upirajo. Ti procesi so v jedru analitične pozornosti v tej raziskavi. Načini, kako je mogoče uporabiti navidez "nevtralne" kulturne, umetnostne, religiozne, mitološke in življenjske prakse za vzpostavitev polja, v katerem se konfliktno soočata ambicija po artikulaciji posameznikove identitete na eni in oblikovanje kolektiva na drugi strani, so točno načini simbolne prisvojitve materialnega življenja in predelave eksistencialnega izkustva, v katerih je mogoče detektirati relevanco kulturnih form, ki so predmet te raziskave. V opisanem okviru bo posebna pozornost posvečena tudi pogojem konstitucije pluralističnih vrednostnih orientacij v naraščajoče post-nacionalnih globaliziranih družbah, vključno z, a ne omejeno na Slovenijo, v katerih je problem nacionalne identitete pravzaprav eno od ključnih torišč spora med univerzalnim (ekonomskim) in partikularnim (etničnim, jezikovnim, nacionalnim, religioznim) impulzom, brez študija katerih tudi bistvenega vprašanja kulturnega in socialnega kapitala ni mogoče razumeti.
Pomen za razvoj znanosti
Bourdieu, Inglehart, kognitivna sociologija Eviatarja Zerubavela in tradicija birminghamskih kulturnih študij, razširjena z usmeritvijo berlinske teoretske šole "Aesthetik und Komunikation", predstavlja poglavitno, čeprav ne izključno, sintetično metodološko perspektivo pričujoče raziskave. Le-ta je kompatibilna z novejšimi znanstvenimi okviri v Evropi in severni Ameriki, hkrati pa ima svoj neprecenljivi pomen v svetovnem smislu prav zato, ker ne gre za črpa iz obstoječih baz empiričnih podatkov v Sloveniji. Tako zadosti mednarodni metodološki primerljivosti in istočasno prinaša novo kvaliteto v svetovni dialog družboslovnih znanstvenih spoznanj, ker umešča slovenski prostor v širši okvir. Poudarja homologne procese specifične kulturne relevance v Sloveniji, reflektirajoč jih z vidika univerzalnih modelov. Znanstvena spoznanja, dosežena na ozadju trenja med obema poloma so prav do mere, do katere idealno-tipsko veljajo za post-komunistične države, nadvse pomembna, saj omogočajo dragoceno perspektivo analitičnih vpogledov "od zunaj" in "od znotraj" hkrati.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo ima ta raziskovalni program velik pomen, to pa predvsem 1) ker v procesu vstopanja v EU ravno kultura predstavlja eno od ključnih torišč političnih bojev, kolikor pač le-ta ohranja partikularno in specifično strukturo, kakršne ekonomija bržkone nima več oz. je ne bo imela. 2) kultura kot nosilec nacionalne identitete v "namišljenih skupnostih" (B.Anderson) funkcionira kot zaščitni znak tudi za slovensko mednarodno prepoznavnost. 3) kultura v jedru omogoča artikulacijo tiste avtonomne drže, ki je v integracijskih procesih drugi sektorji individualnega in kolektivnega izkustva bržkone ne bojo imeli več, ali pa vsaj ne v enaki meri kot v "jugoslovanskem" obdobju. Sodobni javni diskurz, ki ga pričujoča raziskava analizira, potrjuje bistveno vlogo kulture v globalizacijskih procesih, spopad za smisel in pomen kulturnih form je potemtakem eminentno spopad različnih političnih opcij. S tega vidika si je brez analiz in spoznanj te raziskave težko zamišljati informirano in smotrno odločanje na ravni državne politike, hkrati pa ima raziskava zaradi kompleksne zasnove prednost pred ožje definiranimi, bolj specialističnimi stališči. Ni odveč omeniti, da sta dva sodelavca raziskovalne skupine odločilno sodelovala pri oblikovanju mednarodnega simpozija o kulturni politiki, sponzoriranega s strani Sveta Evrope v 1998, ki je nazorno demonstriral bistveno funkcijo kulture v evropskih integracijah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno